S celinske Evrope na Otok po zavrnitvi dogovora o izstopu Velike Britanije iz EU dežujejo pozivi, naj Britanci povedo, kaj sploh hočejo. Vrstijo se tudi pozivi k novemu referendumu in podaljšanju časa za izstop. Odzivi iz evropskih prestolnic pa nakazujejo, da v Londonu ne morejo pričakovati novih pogajanj ali bistvenih sprememb obstoječega dogovora, ki sta ga strani usklajevali približno dve leti.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da je doseženi sporazum pošten kompromis in najboljši možen dogovor, s čimer je zavrnil možnost novih pogajanj. Nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala britansko vlado, naj čim prej pove, kako bo šlo naprej. »Skušali bomo seveda storiti vse, da bo škoda ob izstopu Velike Britanije iz EU čim manjša, kar pomeni, da si bomo še naprej prizadevali za urejen izstop. Smo pa hkrati pripravljeni na možnost, da takšnega izstopa ne bo,« je danes pred zasedanjem zunanjega odbora nemškega parlamenta dejala nemška kanclerka.
Nemci zaskrbljeni
Nemško gospodarstvo je zaradi zavrnitve dogovora o izstopu zelo zaskrbljeno, saj je izvozno močno povezano z britanskim. Najbolj jih seveda skrbi dejstvo, da bi izstop brez dogovora povzročil kaos v trgovini in otoško gospodarstvo pahnil v recesijo, kar bi imelo negativne posledice tudi za Nemčijo, ki se v zadnjih mesecih zaradi trgovinskih trenj med svetovnimi velesilami že sicer ekonomsko ohlaja. Nekateri nemški ekonomisti, ki so se danes oglasili za nemške medije, so Bruselj pozvali, naj skuša z Londonom doseči nov dogovor in omiliti pogoje enotnega trga dela, da bi Britanci lahko omejevali priseljevanje, ali pa doseči neke vrste začasen dogovor, ki bi preprečil najslabši možen scenarij. A Manfred Weber, ki velja za najresnejšega kandidata za novega predsednika evropske komisije, je v današnji razpravi v Strasbourgu dejal, da pravil notranjega trga ni mogoče spreminjati.
Možnosti za izstop brez dogovora še nikoli niso bile tako velike, kot so trenutno, in vprašanje je, kaj lahko vlada Mayeve sploh še naredi, da to prepreči. Tako imenovani načrt B bo predstavila prihodnji ponedeljek. Če bo zaprosila za podaljšanje roka za izstop, bi to lahko po ocenah nekaterih evropskih poslancev storili le za krajši čas, saj bodo maja potekale volitve v evropski parlament. Če bi rok podaljšali prek datuma volitev, bi se morali namreč v Bruslju ukvarjati še z zastopanostjo Velike Britanije v evropskem parlamentu. Kljub temu naj bi bili po poročanju časnika The Times v Bruslju pripravljeni rok za izstop podaljšati do leta 2020.
Slovenski poslanci za podaljšanje roka
Francoski predsednik Emanuel Macron meni, da bo britanska vlada zaprosila za podaljšanje roka in v tem času skušala izboljšati dogovor, a hkrati je v odzivu na glasovanje dejal, da Evropska unija ne bo zanemarjala lastnih interesov zato, da bi reševala britanske notranjepolitične probleme.
Slovenski poslanci v evropskem parlamentu Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Lojze Peterle podobno kot številni njihovi kolegi pričakujejo, da bodo na Otoku vendarle povedali, kaj pravzaprav želijo. Fajonova poudarja, da je brexit slab za vse in da bi se mu vendarle morali izogniti. Tudi zato je prepričana, da bi morala Slovenija podpreti morebitno prošnjo za podaljšanje roka za izstop in tako omogočiti ambicioznejši dogovor. Poslanec Vajgl pa opozarja, da bi izhod brez dogovora največ težav povzročil Britancem samim in da smo njihov odhod že preboleli.
V britanskem časniku Economist so zapisali, da bi bilo po torkovem glasovanju najbolj prav, da bi Britanci znova imeli možnost glasovati o brexitu. Tovrstne pozive pa je bilo mogoče danes slišati tudi v Strasbourgu. Tem pozivom se pridružuje tudi Peterle, ki meni, da Britanci zdaj vedo dovolj o posledicah ene in druge poti, in dodaja, da bi morali podaljšanje roka za izstop iz EU nameniti prav novemu referendumu o tem, ali izstopiti iz EU.
