Dve nostalgiji zapovrstjo, po božični še novoletna, sta najbrž skrajna meja za bralce, vajene lahkotnejšega pisanja. A ko sem srečal te dni soseda, se mi je zazdelo, da se splača za mojo generacijo in njen približek spisati še nekaj podobnega kot prvič. Sosed mi je namreč rekel takole: »Vse je res, kakor ste napisali. Jaz imam celo knjižnico doma, pa nič uporabnega za današnjo mlado generacijo. Časi so popolnoma drugačni in mi z njimi.«
Ne vem, ali je vedel, da je dobesedno prevedel latinski heksameter – tempora mutantur et nos mutamur in illis – časi se menjajo in mi z njimi. Ta verz se da sicer ...