Te dni je naneslo, da sem zašel v hišo, kjer je bilo spravljenih veliko spominov iz mojega prvega desetletja. To znese več kot pol stoletja nazaj. Ni, da bi se človek prav hvalil z leti, a podatek je morda zanimiv zaradi razlik v doživljanju marsičesa. Skozi otroške oči je svet precej drugačen, in ko se po dolgem času vrneš v pokrajino, ki si jo zapustil kot otrok in se tja nisi vračal, marsikaj ni podobno preteklosti, čeprav se v resnici ni prav nič spremenilo.
Dvorišča našega odraščanja so bila v tistih letih prostrana. Ko sem jih obiskal pozneje, sem videl, da so se močno skrčila. Včasih smo se brez težav šli igro med d...
Kar nekaj vznemirjenja in tudi hrupa je vzbudila medijska pozornost, ki je je bil na več krajih deležen Zahar Prilepin. Gre za ruskega pisatelja, ki...
