Informacijska tehnologija bo v prihodnje prodrla v celo vrednostno verigo proizvoda, od načrta do izdelave in od distribucije do prodaje. Za vsa podjetja in razvite države to pomeni znatne in drastične spremembe.
Digitalizacija v slovenskih podjetjih
V želji po ohranitvi konkurenčnosti se je na to resničnost treba odzvati, zato je Slovensko-nemška gospodarska zbornica v letni program aktivnosti vključila temo industrija 4.0, ki v letu 2019 nosi slogan Umetna inteligenca – navdih za digitalno prihodnost. Letni program aktivnosti Industrija 4.0 bodo tradicionalno začeli s Kick-Off srečanjem, ki se bo začelo 15. januarja ob 10. uri v prostorih centra Knauf Insulation Experience v Škofji Loki.
Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen bo uvodoma predstavila rezultate raziskave na temo industrija 4.0, ki jo je zbornica izvedla ob koncu leta 2018 in ki bo ponudila vpogled v trenutno stanje digitalizacije in industrije 4.0 v slovenskih podjetjih. »Tema industrija 4.0 s fokusom na umetni inteligenci je tesno povezana s slovensko-nemško gospodarsko zbornico in slovensko-nemškimi gospodarskimi odnosi. Nemška vlada je pred kratkim potrdila strategijo na področju umetne inteligence, na podlagi katere bo do leta 2025 v raziskave in razvoj na področju umetne inteligence investirala tri milijarde evrov, od tega 500.000 evrov v letu 2019.«
Spremljanje vplivov umetne inteligence
Na okrogli mizi bo sodelovala tudi prof. dr. Dunja Mladenić, vodja laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Stefana: »Pred približno letom dni so v reviji Nature objavili izsledke večletne študije v ZDA, ki poudarjajo potrebo po sprotnem spremljanju sprememb trga delovne sile na osnovi različnih virov podatkov in potrebo po odprtosti in prožnosti vlad pri razvoju strategij za upravljanje revolucije trga delovne sile. Brez spremljanja vplivov umetne inteligence na delovna mesta bodo politiki 'leteli na slepo', svarita profesorja s prestižnih univerz CMU in MIT. Kot primer naj navedem, da v omenjeni študiji pregled podatkov zadnjih 30 let pokaže povečanje produktivnosti v industriji in zmanjšanje potreb po rutinskem delu. Ob tem podatki kažejo stagnacijo prihodkov ravno pri nižje plačani delovni sili. Metode umetne inteligence spreminjajo industrijo, poslovanje in družbo, hkrati pa omogočajo sprotno analizo teh vplivov in njihovih posledic.«
Komentar na rezultate raziskave in svoja znanja ter izkušnje bodo na srečanju delili še Tomaž Lanišek, direktor podjetja Kanuf Insulation iz Škofje Loke, Rok Koren, odgovoren za digitalizacijo in skrbnik ključnih kupcev v družbi Siemens Slovenija, ter dr. Blaž Fortuna iz laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Stefana in direktor Qlectorja. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. rš
