Romunija je prevzela šestmesečno predsedstvo sveta EU, torej za pomembno obdobje, ko se bo odločalo o brexitu, o novih poslancih evropskega parlamenta, o migracijsko-azilni politiki in morda tudi že o evropskih sredstvih za obdobje 2021–2027. Slovesnosti ob tem dogodku pa so zasenčila svarila evropske komisije in protesti več sto ljudi na bukareških ulicah. V obeh primerih gre za očitke, da vlada ruši pravno državo. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je na slovesnosti v Bukarešti poudaril, da se je EU res gradila s sprejemanjem kompromisov, vendar kompromis ni mogoč, ko gre za pravno državo. Novembra je evropska komisija Romuniji očitala velike pomanjkljivosti v delovanju pravne države in demokracije.
Romunija je v resnici že prešla v tabor tistih članic EU, katerih vladajoče stranke propagirajo evroskepticizem, pri čemer se zavzemajo za več nacionalne suverenosti in manj pristojnosti Bruslja, da bi lahko v skladu s svojimi interesi oslabile pravno državo. Če naj bi bila torej v naslednjih šestih mesecih naloga romunske vlade, da brani načela in vrednote EU, je to, kot če bi volk čuval ovce. Bukarešta bo med drugim kmalu odločala o tem, ali bo na dnevnem redu evropskega sveta vprašanje o postopku in sankcijah proti Varšavi in Budimpešti, ki sta kršili načelo neodvisnosti sodstva.
Vladno podrejanje tožilstva
Romunske vladne politike vse od volilne zmage socialnih demokratov decembra 2016 ne določajo reforme, ampak ukrepi, s katerimi želi vlada preprečiti, da bi voditelja vladajoče socialdemokratske stranke Livia Dragneo zaprli. Ta je predsednik poslanske zbornice, ne more pa postati predsednik vlade, ker ga je sodišče zaradi volilnih goljufij obsodilo na dve leti zapora pogojno. Če pa bo vrhovno sodišče potrdilo še obsodbo zaradi zlorabe položaja župana, bo moral za tri leta in pol v zapor. Čaka ga še sojenje, ker naj bi zlorabil evropska sredstva.
Tako je eden najpomembnejših ciljev romunske vlade, da si podredi doslej neodvisno skupino protikorupcijskih tožilcev (DNA) in generalnega državnega tožilca. Obenem hoče vlada z novimi zakoni preprečiti, da bi bile korupcija, davčna utaja in zloraba položaja kaznovane z zaporno kaznijo. Še ta mesec bo vlada nadaljevala postopek sprememb zakonodaje, ki so v prid Dragnei. Predsednik Klaus Johannis sicer noče podpisovati takih zakonov, a njegovo moč vse bolj omejuje ustavno sodišče. Vsekakor bo velik problem za romunsko predsedovanje EU tudi hladna vojna med vlado in predsednikom države.
Dragnea iz ozadja vodi tudi parlament in vlado. Samo leta 2017 je zamenjal tri premierje, očitno zato, ker niso hoteli izpeljati vseh ukrepov, s katerimi bi preprečili, da bi moral v zapor. Že celo leto pa je na čelu vlade Viorica Dancila. Res zelo dolgo, če vemo, da je v času, ko je bila evropska poslanka, izjavila: »EU se noče vmešavati v notranje probleme svojih članic, kot sta Iran in Pakistan.« Kot premierka se je v Podgorici veselila, da je v Prištini. Ob obisku estonskega premiera Jürija Ratasa je pozabila njegovo ime. V parlamentu je napačno poimenovala Svetovno banko. Romuni se tudi sicer vedno zabavajo zaradi napak v njenih nastopih, nenavadnih konstrukcij stavkov in nelogičnosti. Za Dragneo pa je pomembno samo to, da je ubogljiva in da mu ne oporeka. A v zadnjih anketah imajo socialdemokrati samo še 16 odstotkov glasov podpore (na volitvah leta 2016 so jih dobili 45 odstotkov). Sicer so poleg podeželanov, ki so nasedli zlasti vladni propagandi proti vplivu tujcev iz Bruslja, njihovi glavni volilci upokojenci in zaposleni v javnem sektorju, kjer so plače, tako kot pokojnine, razmeroma visoke, zaradi česar je proračunski primanjkljaj višji kot prej.
