V Franciji stoji skupaj okoli 3200 fiksnih radarjev, med katerimi jih kakih 2500 meri hitrost, kažejo uradni podatki.
Minister je v nastopu na žandarmeriji v Parizu povedal, da je na spletnih družbenih omrežjih videl »določene idiote«, ki so se fotografirali ob zažganih radarjih. »Ne želim jim, da bi se nekega dne srečali z realnostjo smrti na cesti,« je dodal. »Ne gre za politiko številk, gre za politiko življenj,« je dejal, pri tem pa tiste, ki se lotevajo radarjev, označil za »bebce, brezvestneže in nerazumneže«.
Francoske oblasti doslej niso želele razkriti natančnih podatkov o škodi na radarjih, prav tako pa je niso neposredno povezovale s protesti rumenih jopičev, ki Francijo pretresajo od 17. novembra.
Radarji so sicer že od poletja tarča vse hujše jeze voznikov avtomobilov in motorjev, ki nasprotujejo znižanju hitrosti z 90 na 80 kilometrov na uro na lokalnih cestah brez sredinska četrte. Ta ukrep je v veljavo stopil 1. julija.
Tisti, ki radarjev ne marajo, pravijo, da te naprave niso drugega kot izsiljevanje države, to trditev pa so v povezavi z oblastmi povzeli tudi nekateri v gibanju rumenih jopičev.
Za poškodovanje radarja so sicer v Franciji zagrožene visoke kazni, vse do 30.000 evrov in do dve leti zapora. Uničenje pa lahko storilca stane celo 75.000 evrov in pet let življenja v zaporu.
Francija je leta 2017 z radarji "zaslužila" 1,01 milijarde evrov, kažejo podatki francoskega računskega sodišča.
