Na kranjskem okrožnem sodišču se je začelo že tretje sojenje, v katerem sodišče ugotavlja, ali sta občina Bohinj in država odgovorni za to, da je zemeljski plaz leta 2008 družini Bremec uničil hišo, ter ji zato dolgujeta odškodnino.
Kranjsko okrožno sodišče je tožbeni zahtevek družine zavrnilo že v prvem sojenju, a je po pritožbi višje sodišče v Ljubljani zahtevalo ponovno sojenje. Tudi druga odločitev kranjskega okrožnega sodišča jeseni pred dobrimi tremi leti je bila enaka prvi – kranjsko sodišče je odločilo, da Bremčevim odškodnina v višini 400.000 evrov ne pripada, družini pa je naložilo še plačilo 14.500 evrov sodnih stroškov. A zagovorniki Bremčevih so ponovno uspeli s pritožbo – višje sodišče v Ljubljani je zaradi vsebinskih vprašanj zadevo ponovno vrnilo na prvo stopnjo.
Bremčevi so imeli hišo v Srednji vasi v Bohinju, a pred dobrimi desetimi leti jim jo je uničil plaz. Prvo ponovno odločanje kranjskega okrožnega sodišča pred dobrimi tremi leti se je vrtelo predvsem okoli vprašanja, ali sta občina Bohinj in država ravnali dovolj skrbno po prvih opozorilih Bremčevih, da so obilne padavine leta 2007 načele teren okoli hiše, in ali bi nesrečni dogodek lahko preprečili. Tovrstno ukrepanje je v pristojnosti občine in ne države, vendar je sodni izvedenec gradbene stroke Branko Prokop takrat poudaril, da je občina Bohinj po poplavah leta 2007 za strokovno mnenje o načeti brežini nad hišo Bremčevih angažirala strokovnjaka geotehnične stroke. Ta je občini predlagal zgolj nekaj začasnih ukrepov, ne pa tudi trajnih, ki bi hišo pred nadaljnjo ujmo zavarovali dolgoročno.
Načrt, ki bi ustrezal hiši na ravnini
Občina je dvignila zunanji rob ceste nad hišo Bremčevih in po navodilih strokovnjaka uredila ustrezno odvodnjavanje vode s kanaleto. To pa po mnenju sodnega izvedenca ni bilo dovolj za trajno varnost Bremčeve hiše. Zanjo bi bili potrebni dolgoročni ukrepi, ki bi temeljili na izračunih in analizah plazovitega terena in hiše. Vendar strokovnjak, ki ga je najela občina, tega v svojem poročilu ni predlagal, občina pa se je prav tako zadovoljila z začasnimi ukrepi, ki obilnih voda niso vzdržali, je Prokop opozoril pred tremi leti, pri svojih navedbah pa je vztrajal tudi tokrat.
Je pa včeraj opozoril na lokacijo porušene hiše Bremčevih, ki je po njegovem mnenju popolnoma neprimerna za gradnjo stanovanjskega objekta. »Gradbeno dovoljenje sploh ne bi smelo biti izdano brez dodatnih načrtov, ki bi zagotavljali varno gradnjo na strmem pobočju. Projekt je bil izdelan tako, kot da bi opisoval gradnjo hiše v idealnih pogojih nekje na ravnini,« je izpostavil in dodal, da bi obsežna podporna konstrukcija, ki bi jo hiša na takem pobočju potrebovala, večkratno presegla naložbo v gradnjo same hiše. A omenjeni dokumenti zaradi pomanjkljive gradbene zakonodaje niso obvezni za pridobitev gradbenega dovoljenja, pravi sodni izvedenec in dodaja, da običajno zadostuje zgolj izjava odgovornega projektanta.
Odločilna sodba za nadaljnje primere naravnih nesreč
Kot smo poročali, je Bohinjce že prva tožba občine in države s strani družine, ki je ostala brez strehe nad glavo, močno presenetila. Bremčevim so namreč prav občina, tamkajšnji gasilci in sokrajani množično pristopili na pomoč. Družini so zagotovili nadomestno bivališče, zbirali so prostovoljne prispevke. Še bolj pa jih skrbijo nadaljnje posledice morebitne zmage na sodišču. Ta bi namreč lahko sprožila val tožb proti občinam in državi, breme odgovornosti za posledice naravnih nesreč pa bi lahko padlo še na prostovoljne gasilce ali druge reševalce.
Družina sicer zahteva tristo tisoč evrov zaradi uničene hiše, sedemdeset tisoč zaradi uničenih premičnin, dva tisoč za nesubvencioniranje najemnine za stanovanje, šest tisoč za izgubljeni dobiček iz oddaje apartmajev ter dvanajst tisoč evrov za strah in duševne bolečine. Sojenje se bo nadaljevalo sredi februarja.
