Trump že tri leta trdi, da ni bilo nobenega sodelovanja med njegovo kampanjo in Rusi, kljub ugotovitvi obveščevalcev in posebnega tožilca Roberta Muellerja, da so se Rusi vpletali v volitve 2016, da pomagajo Trumpu. Manafort je Trumpovo kampanjo vodil zastonj za kratek čas, dokler ga ni kandidat odpustil zaradi povezav z Rusi. Manafort je bil na prvem sodnem procesu spoznan za krivega finančnih zločinov v povezavi s svojim delom za Ruse v Ukrajini, nato je privolil v sodelovanje s preiskovalci in priznal krivdo, preden se je začel drug sodni proces proti njemu zaradi neprijavljenega delovanja kot agent tuje vlade v ZDA. Tožilci so ugotovili, da jim spet laže in ne sodeluje, njegovi odvetniki pa so v sodni vlogi trdili, da ni lagal namenoma ampak je bil izčrpan, utrujen, zmeden in depresiven. Ob tem so pozabili izbrisati del besedila, ki priznava, da je Manafort Kilimniku dajal podatke o notranjih anketah. S tem so nehote potrdili sodelovanje Trumpove kampanje z Rusi. Doslej je bolj ali manj znano, da se je Manafort nekdanjim ruskim delodajalcem pohvalil s svojim položajem na čelu Trumpove kampanje in jim ponujal usluge, da doseže boljši dogovor glede več milijonov dolarjev vrednega dolga Deripaski, ki je tesno povezan s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Manafort in Kilimnik sta se nazadnje srečala januarja 2017 v Madridu.
Edino kar še ni znano, je to, ali je Trump imel prste vmes pri kolaboraciji z Rusi, ali pa je bil le srečni dobitnik pomoči s širjenjem laži po internetu in vdiranjem v demokratske računalnike. Ameriško tožilstvo je v torek prav tako vložilo obtožnico proti ruski pravnici Nataliji Veselnicki, s katero so se junija 2016 v Trumpovi stolpnici sestali Manafort, zet Jared Kushner in sin Donald Trump mlajši v pričakovanju negativnih informacij o demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton.
Obtožnica proti Veselnicki na prvi pogled ni povezana z volitvami 2016, ampak zadeva pranje denarja v povezavi z ruskim podjetjem Prevezon Holdings, ki naj bi neupravičeno dobilo okrog 230 milijonov dolarjev davčnih vračil. Poneverbe je prvi odkril pokojni odvetnik Sergej Magnicki, ki je umrl leta 2009 v ruskem zaporu. Ameriški kongres je po njem imenoval zakon o sankcijah proti kršiteljem človekovih pravic v Rusiji in drugje po svetu. Američani trdijo, da je Magnicki umrl zaradi mučenja in zanikanja zdravstvene pomoči v ruskem zaporu. Prekinitev financiranja agencij ameriške zvezne vlade, ki jo je uvedel predsednik Donald Trump, ker mu demokrati ne dajo 5,6 milijard dolarjev za zid na meji z Mehiko, je začasno ustavila tudi nove sankcije po zakonu Magnicki, saj so ljudje, ki se s tem ukvarjajo, na prisilnem dopustu.
State Department in ministrstvo za finance, ki zaradi Trumpovega zidu ne dobivata proračunskih sredstev, vsako leto decembra osvežita seznam oseb za sankcije po zakonu Magnicki.
