Minister za kulturo Dejan Prešiček je med osrednje cilje mandata uvrstil tudi izboljšanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, pri čemer je že večkrat javno napovedal prenovo razpisnih postopkov in meril. Prav na izvedbo (in rezultate) pretirano zbirokratiziranih razpisov, namenjenih neinstitucionalni produkciji, je namreč v zadnjih letih letelo vse več kritik, toda očitno se bodo na ministrstvu tega trdega oreha zares lotili – kot so nam pojasnili pred kratkim – šele po rebalansu proračuna. Aktualni razpisi, namenjeni sofinanciranju kulturnih projektov v letošnjem letu, namreč kljub nekaterim spremembam niso prav nič boljši od prejšnjih.
Brez možnosti vplivanja
Enoletni projektni razpis je za mnoge nevladne organizacije, a tudi za posamezne umetnike oziroma samozaposlene v kulturi, izredno pomemben, toda kot ugotavljajo v Društvu Asociacija, ki združuje neodvisne producente in samostojne kulturne ustvarjalce, številni razpisni pogoji otežujejo ali celo onemogočajo uspešno kandidaturo. »Upali smo, da bo novi razpis bolj smiseln in tudi bolj prijazen do prijaviteljev, toda to se to ni zgodilo.« S pripombami so se malo pred novim letom obrnili tudi na ministrstvo, vendar se z Maistrove še niso odzvali s pojasnili.
Kar nekaj določil je takšnih, da po mnenju Asociacije zavirajo razvoj neodvisne produkcije. »Zelo sporno je, da se o prijavah odloča tudi na podlagi kriterijev, na katere producenti in umetniki nimajo nobenega vpliva. Takšen je na primer izločilni kriterij zahteve po medijski prepoznavnosti umetnika ali producenta, po katerem je treba prijavi priložiti vsaj dva medijska odziva referenčnih medijev iz obdobja zadnjih treh let. Tisti, ki so razpis pripravljali, bi se morali zavedati, da ustvarjalci vse težje pridejo do medijskih odzivov o svojem delu.« Dodajajo, da je prepoznavnost umetnika vsekakor lahko eden od kriterijev točkovanja, »a ne na način, da je vloga avtomatsko zavržena, če ne vsebuje dveh medijskih odzivov«.
Razlike med področji
Onemogočanje profesionalnega delovanja neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi se po njihovem mnenju kaže tudi v dolgotrajnosti razpisnih postopkov. »Razpis je bil objavljen konec leta 2018, kar je po naši oceni ponovno prepozno, kajti glede na dinamiko razpisnih postopkov bo do podpisa pogodb o sofinanciranju izbranih projektov v najboljšem primeru prišlo šele sredi leta.«
Prej enotni razpis je bil sicer tokrat objavljen za vsako področje posebej, torej za področja vizualne, uprizoritvene, intermedijske in glasbene umetnosti. »Skupna sredstva na razpisu so se dvignila, kar pozdravljamo, vendar pa posamezna področja v tem pogledu niso enakovredno obravnavana in tudi med razpisnimi določili so po področjih velike razlike.« Tako na področju uprizoritvenih umetnosti na primer obstaja kategorija prvega avtorskega projekta, ki daje možnost mladim in obetavnim, a še neuveljavljenim ustvarjalcem, na glasbenem področju (sicer edinem, kjer so se sredstva znižala – za 30.000 evrov) pa ne, s čimer se po mnenju Asociacije zavira razvoj področja, saj mladi umetniki zaradi pomanjkanja referenc težje pridejo do podpore.
Štipendije da, projekti ne
Do podobno nerazumljive spremembe je prišlo v razpisu za področje intermedijske umetnosti, kjer sredstva za projekte sploh niso razpisana; predvidoma bo namreč sofinanciranih le enajst delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi. Težava ni le v razmeroma nizki višini štipendije (6000 evrov), temveč predvsem v dejstvu, da do sredstev ne morejo priti niti neodvisni producenti niti tisti mlajši ustvarjalci, ki bi si želeli status samozaposlenega v kulturi morda šele pridobiti. »Ministrstvo s tem otežuje delo in razvoj umetnikom, ki so šele na začetku svoje poti, a so njihovi projekti ravno tako pomembni za področje kot celoto,« komentira Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica.
Tudi na področju vizualne umetnosti so spremembe v škodo manjšim (ali po številu avtorjev manj obsežnim) razstavnim projektom. V splošnem se tako zdi, da bodo manj uveljavljeni ustvarjalci, ki še nimajo dovolj debele mape preteklih dosežkov, do podpore na večini področij le težko prišli, pa naj gre za projekte ali štipendije. »Stvari preprosto niso logično in sistematično urejene,« menijo na Asociaciji. »Zato od ministrstva pričakujemo jasen model razvoja slovenske umetnosti in ustrezen način financiranja, ki bo temeljil na kakovosti ustvarjalcev in producentov.«
