Štiridnevni obisk Kim Jong Una v Pekingu poteka tako kot prejšnji trije stran od oči javnosti, tuji opazovalci lahko zgolj ugibajo, kaj se dogaja na pogovorih za zaprtimi vrati. Severnokorejski voditelj se je po navedbah državne tiskovne agencije KCNA na pot znova podal z vlakom, spremljata pa ga, poleg drugih visokih predstavnikov režima in žene Ri Sol Ju, tudi ključni pogajalec z ZDA Kim Yong Chol in zunanji minister Ri Yong Ho.
Po skrivnostnem prihodu v Peking marca lani na povabilo Xi Jinpinga, ko je obveljalo, da je Kim po šestletnem vodenju države prvič odpotoval na tuje, je to že njuno četrto srečanje, saj sta se sešla tudi maja in junija lani. Obakrat podobno nenapovedano, nedvomno pa najprej v povezavi s Kimovimi pripravami na prvi ameriško-severnokorejski vrh v Singapurju, nato pa v povezavi s pregledom pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ti za zdaj niso prinesli oprijemljivega rezultata na relaciji Washington-Pjongjang, očitno pa blažijo napetost na samem Korejskem polotoku predvsem po zaslugi južnokorejskega predsednika Moon Jae Ina.
Veliko prostora za ugibanja
Kitajska ostaja tako rekoč edina pomembnejša zaveznica izoliranega severnokorejskega režima. Odnosi med državama pa so se po uvodnem razhajanju po Kimovem prevzemu oblasti začeli znova izboljševati po spremembi ozračja med obema Korejama med lanskimi zimskimi olimpijskimi igrami. Politična analitičarka Bonnie Glaser s centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu ugotavlja, da tako Xi kot Kim zaznavata določeno vrednost koordinacije njunih stališč, a le v ozkem segmentu, ki zadeva morebitna naslednja srečanja severnokorejskega voditelja s Trumpom.
Poleg grobe retorike med njima so resda potihnili tudi severnokorejski jedrski in raketni poskusi, a obveščevalni podatki pričajo, da Pjongjang ni opustil razvoja obeh oborožitev. Z Washingtonom tako ostaja na nasprotnem bregu, pri čemer ZDA vztrajajo pri preverljivem končanju severnokorejskega jedrskega programa, Pjongjang pa pri vsaj istočasnem uradnem koncu korejske vojne in odpravi sankcij.
Kim je v novoletnem govoru dal vedeti, da je pripravljen na nadaljnje pogovore s Trumpom o jedrski razorožitvi, a tudi, da išče alternative, če ne bodo nagrajeni z opuščanjem sankcij. Na splošno velja, da se pri tem zanaša na Kitajsko, a je to vsaj za ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea račun brez krčmarja. V intervjuju za CNBC je namreč dejal, da je Peking dejansko »dober partner v naših prizadevanjih za zmanjšanje globalnega tveganja zaradi severnokorejskih jedrskih zmogljivosti« in da so siceršnja (trgovinska) nesoglasja med ZDA in Kitajsko popolnoma ločena stvar. Kaj sta o tem menila Xi in Kim med včerajšnjim enournim pogovorom in na kasnejši uradni večerji z ženama, ki je sovpadla s 35. rojstnim dnevom severnokorejskega voditelja, ni znano. Južnokorejsko ministrstvo pa je srečanje pozdravilo ob pričakovanju, da bo prispevalo k vzpostavitvi trajnega miru na Korejskem polotoku.
