Sinočnji tvit 18-letne Rahaf Mohamed Al Kunun je preveval več kot očitni strah. Potrjeval je, da je v Bangkok pripotoval njen oče, pred katerim je v soboto zbežala med počitnicami v Kuvajtu. Že prej je svet obkrožila pretresljiva zgodba o tej savdski najstnici, ki ji po njenih besedah zaradi želje po svobodnem odločanju o svoji veri in življenju grozi smrt, saj da so jo starši do zdaj strogo kaznovali zaradi drobnih nestrinjanj z njihovimi skrajno konservativnimi pogledi, skupaj s sorodniki pa ji tudi že grozili s smrtjo.
Rafah se je v soboto zataknila na letališču v Bangkoku, kot kaže, po scenariju, ki so ga skupaj pripravile savdske in tajske oblasti med njenim poletom iz Kuvajta z nameravanim nadaljevanjem do Avstralije in iskanjem političnega zatočišča na celini »tam spodaj«. Ob tranzitnem prestopu jo je namreč pričakal savdski diplomat in ji odvzel potni list, tajske oblasti pa so s pojasnilom, da se je pri njih izkrcala brez vizuma, pripravljale njeno deportacijo nazaj v Kuvajt. Mladenka se je medtem najprej zabarikadirala v hotelsko sobo na letališču, omogočila prijateljici dostop do svojega računa na twitterju, če bi njej onemogočili javljanje, ter izsilila širšo pozornost tajske in svetovne javnosti. Posredovale so organizacije za človekove pravice, med njimi Human Rights Watch (HRW) in tudi Združeni narodi prek svoje agencije za begunce UNCHR.
Ne bo pošiljanja v smrt
UNCHR je kljub dejstvu, da Tajska ni podpisnica konvencije ZN o beguncih in nima urejene njihove zakonske zaščite, dosegel, da je včeraj mlado Rafah vzel pod svojo zaščito. Poskus tajskih odvetnikov, da bi napovedano deportacijo preprečili, je bil pred tem sodno zavrnjen, vodja tajske imigracijske policije Surachate Hakparn pa je zagotovil, da bo izgon zadržan. »Tajska je dežela smehljajev, nikogar ne bomo poslali v smrt,« je dejal in dodal, da se bodo danes srečali s predstavniki savdskega veleposlaništva in jim pojasnili svojo odločitev. Prvotno je razlagal, da jih je to najprej obvestilo, da je dekle pobegnilo od doma in da starše zelo skrbi za njeno varnost.
Phil Robertson, namestnik direktorja azijske HRW, zato meni, da so tajske oblasti priredile prvo zgodbo o Rahafinem poskusu, da pridobi tajski vizum. Verjame navedbam dekleta, da je imelo urejen avstralski vizum in so ji Tajci na željo Riada preprečili pot naprej. Nepotrjeno je Rahafin oče zaposlen v savdski vladni službi, zato njegov nadzor nad hčerjo, ki si je prislužila šestmesečno osamo samo zaradi na kratko pristriženih las, seže krepko zunaj meja vahabitske kraljevine. Še v večjo jezo pa naj bi ga spravljalo širjenje njenih želja, v katerih je sporočala, da ne more študirati in delati v svoji domovini ter hoče zato to svobodno početi nekje drugje, po družbenih omrežjih. Ob objavi svoje zgodbe s polno predstavitvijo je zapisala, da nima ob grozeči smrti, če bo vrnjena v domovino, nič več izgubiti, hkrati pa vlade po svetu zaprosila za azil. Smrt ji v Savdski Arabiji grozi tudi zaradi možnega kazenskega pregona, ker se je odpovedala islamski veri.
Njena kalvarija spominja na podobno, a manj odmevno izpred še ne dveh let. Aprila 2017 je družina pri poskusu bega iz Kuvajta v Avstralijo na Filipinih prestregla tedaj 24-letno Savdijko Dino Ali Lasloom. Njena usoda po prisilni vrnitvi v domovino ostaja neznana.
