Zadnje dejanje turneje je bilo daleč od slovesa dramatičnega finala z veliko kratkimi skoki in tudi brez pravega navijaškega vzdušja, saj je bilo na tribunah zaradi slabega vremena in skromnih nastopov Avstrijcev zgolj 15.000 gledalcev. Slovenski izkupiček na zadnji postaji je z 21. mestom Anžeta Semeniča, ki je bil edini finalist, eden najporaznejših v zgodovini turnej. Po prvem skoku je le zamahnil z rokami, saj je bil prepričan, da ne bo dovolj za finale. »Ker sem po naravi bolj skeptičen, sem dvomil o finalu. S svojim nastopom sem kar zadovoljen, čeprav moji skoki še niso na takšni ravni, kot si želim. S položnim naletom nisem imel težav, z nobenim skokom nisem brcnil v prazno in užival sem v tekmi. Čeprav gradimo moštvenega duha, vsak tekmuje zase. Zajc lahko skoči 150 metrov, a meni osebno to ne ne bo veliko pomagalo. Z dvema nastopoma v finalu sem zadovoljen,« je vtise strnil Anže Semenič.
Skočil z lepilnim trakom čez zadrgo
V slovenski ekipi sta imela tokrat težave z zadrgo na rokavu kar dva tekmovalca – Anže Lanišek in Timi Zajc. Slednjega so težave tako iztirile, da je povsem odpovedal. Ker mu ni uspelo zapeti zadrge, je startal kasneje, ko je s pomočjo starterja vse skupaj zalepil s srebrnim lepilnim trakom. Po doskoku je pokazal obilo nezadovoljstva. Brez besed je odsprintal iz izteka, smuči mu je prenašal maser Urban Jarc. Kljub moledovanju tiskovnega predstavnika Tomija Trbovca se ni več vrnil, ampak se je zaprl v hišico za preoblačenje. V njej je brez besed premleval dogodek, kako je po treh uvrstitvah med deseterico ostal praznih rok in turnejo kot najboljši Slovenec končal šele na 20. mestu. Obljubil je, da bo spregovoril v torek na novinarski konferenci v Ljubljani.
»Ne vem, kaj se je zgodilo, ker z njim še nisem govoril,« je slabe pol ure po koncu tekme povedal selektor slovenske reprezentance Gorazd Bertoncelj, ki je bil vidno razočaran. Lani je imela Slovenija samo v finalu v Bischofshofnu šest skakalcev, pa je bil tedanji selektor Goran Janus na udaru hudih kritik, letos je na vsej turneji točke osvojila le sedemkrat. Na prvih treh tekmah je imela po dva finalista, na zadnji zgolj enega, zato je bilo razočaranje popolno. Še posebej, ker so pred turnejo ocenjevali, da so tehnično dobro pripravljeni. »Zajc se ni znašel že na treningu. V počepu je drsel popolnoma drugače in enostavno ni odskakoval tako, kot bi moral. Že pred prvo serijo je bil izjemno nervozen in očitno si je naložil preveliko breme,« je izbiral besede Bertoncelj. Ni znal pojasniti, zakaj je kar pri dveh tekmovalcih prišlo do težav z zadrgo. Na treningu se običajno takšne težave ne dogajajo, na tekmi pa tekmovalci v nervozi zadrgo povlečejo na silo in se zatakne ob rob.
Bertonclja ni strah zamenjave
Tudi hitrosti nekaterih slovenskih skakalcev so bile nižje kot pri drugih. »Zajc je imel nižje hitrosti za poldrugi kilometer, ker je zaradi nepravega položaja v počepu drgnil v rob. Problem nastane, ko se tekmovalec ne zna prilagoditi na profil zaletišča,« je pojasnil Bertoncelj, potem ko je bila Slovenija daleč od ciljnega šestega mesta v skupnem seštevku. Bertoncelj v naslednjih dneh pričakuje tudi kakšen klic in pogovor s tistimi, ki so najodgovornejši za skoke. »Sami sebi lahko največ pomagamo, da bomo povlekli prave poteze. Turnejo moramo čim prej pozabiti in začeti na novo. Verjamem, da nas čakajo lepši rezultati. Ni me strah menjave. Če bodo nezadovoljni, bo pa prišel nekdo drug,« je končal Bertoncelj.
