Nasprotno, podatki kažejo, da na cestah širom po svetu življenje izgubi približno 1,35 milijona ljudi ali prevedeno vsakih 24 sekund ugasne življenje, prav prometne nesreče pa so glavni krivec za smrt otrok in mladih v starosti od 5 do 29 let. Razmere se globalno gledano na prvi pogled sicer poslabšujejo (upoštevati je treba, da prebivalstvo narašča, prav tako je na cestah vse več avtomobilov), a podrobnejša slika razkriva, da je problematika pereča predvsem v revnejših državah z nižjimi prihodki, kjer je tveganje smrti v prometni nesreči trikrat višje kot v državah z visokimi prihodki. Za primerjavo: medtem ko imajo v Afriki vsako leto skoraj 27 smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev, je evropsko povprečje 9, slovensko pa je bilo lani celo vsega 4,65 smrtne žrtve na 100.000 prebivalcev.
Prometni strokovnjaki nas ves čas opozarjajo na to, da so škarje in platno prometne varnosti v naših rokah. Statistika razkriva, da že 1 km/h nižja hitrost pomeni 5 odstotkov manjšo možnost za smrt v prometu, uporaba varnostnega pasu pa verjetnost za smrt v prometni nesreči zmanjša za polovico. Vozila so danes varnejša tudi po zaslugi serijskih varnostnih blazin, ki so tveganje smrti zmanjšale za 37 odstotkov.
Vsaka prometna nesreča seveda sproži tragedije, vanjo so vpleteni svojci, ki prevzamejo breme, da na primer skrbijo za otroka, ki je ostal brez staršev. Ti ljudje po nesreči le redko funkcionirajo normalno. Zgodi se jim, da izgubijo službo, se ločijo, saj smrt bližnjega očitajo drug drugemu. Prometna nesreča je tudi svojevrsten strošek za državo, saj je vsaka smrtna žrtev ocenjena na 1,8 milijona evrov. Tudi zato mora biti vizija nič pomemben cilj vsake države, ki bi morala poskrbeti tudi za boljšo infrastrukturo. Državi se namreč vsak evro, vložen v infrastrukturo, sedemkratno povrne.
Med najvarnejše države sodijo Švedska, Velika Britanija in Nizozemska, kjer se s prometno varnostjo ukvarjajo že 50 let. Zavedanje ljudi v teh državah je drugačno kot pri nas, ko je bilo še nedolgo tega moderno, da si šel z veselice pijan z avtom, pa še faca si bil, ko si o tem govoril sodelavcem. Prav tako seveda k večji varnosti prispevajo sredstva, avtoceste, boljši vozni park in vse boljša zdravstvena služba. Dogajanje na cestah je vselej odraz stanja v družbi, kar se kaže v nezavedanju odgovornosti tako zase kot za druge, seveda pa so v prometnih nesrečah prisotne tudi napake, saj nismo roboti. Vizija nič bi zato moral biti za vse nas pogumen cilj, ki je lahko tudi uresničljiv. Le vsi se moramo vprašati, kaj delamo narobe in kako voziti, da bo pot od točke A do točke B za vse prometne udeležence (bolj) varna.
