Hrvaška Socialdemokratska stranka (SDP) je konec leta dočakala z najnižjo podporo v zadnjih skoraj dveh desetletjih. S 14,8 odstotka dosega za polovico manjšo priljubljenost kot vladajoča desnosredinska HDZ, a je za socialdemokrate še bolj boleče to, da so padli na tretje mesto. Za 0,1 odstotka jih v redni mesečni raziskavi Crobarometar prekaša populistični Živi zid, ki se je takoj razglasil za vodilno opozicijsko stranko na Hrvaškem, čeprav so s tremi saborskimi poslanci desetkrat šibkejši od SDP.
Vodstvo socialdemokratov trdi, da je decembrska anketa produkt »tovarne laži« hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, in se sklicujejo na raziskavo, ki so jo naročili pri slovenski Ninamedii. Ta je pokazala, da ima SDP dobrih 17 odstotkov podpore, Živi zid pa pol manj. HDZ ostaja nedotakljiv na vrhu.
Slaba dediščina Zorana Milanovića
Ankete kažejo, da je SDP v zadnjih dveh letih izgubila približno deset odstotkov podpore. V stranki pa se z izgubo zaupanja volilcev soočajo še iz časov bivšega predsednika stranke in vlade Zorana Milanovića, ki je politiko usmeril proti liberalni in elitistični sredini. Proti koncu mandata na čelu vlade se je celo začel spogledovati s desnosredinskimi volilci, kar je stranki prineslo poraz na rednih volitvah 2015 in izrednih leta 2016, potem ko je HDZ sama zrušila vlado premierja Tihomirja Oreškovića.
Po Milanovićevem neslavnem odhodu je stranko leta 2016 prevzel takratni šef zagrebške izpostave SDP Davor Bernardić, ki je veljal za kader zagrebškega župana Milana Bandića. Ta je veliko prispeval k priljubljenosti SDP v prestolnici, dokler ni leta 2009 zapustil stranke. Bernardić pa ni pokazal pretiranega političnega talenta. Veljal je za strankarskega aparatčika in dobrega fanta. Ni bil iz kroga Milanovićevih tesnih sodelavcev, pač pa je prišel na vrh s podporo nezadovoljnih članov vodstva SDP, ki so bili užaljeni zaradi Milanovićevega ošabnega obnašanja do kolegov.
Spremembe v vrhu stranke pa so pokazale tudi prve resne razpoke v do takrat precej monolitni stranki. Bernardić je od prihoda na čelo stranke deležen javnih kritik, večinoma iz vrst saborskih poslancev SDP, ki jih je na volilne sezname postavil Milanović. Tudi sam je prispeval veliko materiala za očitke zaradi bledih, neprepričljivih in nejasnih izjav v javnosti, parlamentu in na družbenih omrežjih. Kot neformalni vodja opozicije v saboru s svojimi nastopi ni bil kos premierju Plenkoviću. Ni se znašel niti na čelu stranke, ki jo poskuša voditi avtoritarno, ker nima politične karizme niti avtoritete. Brisanje iz članstva in prepoved opravljanja dolžnosti v stranki sta doletela nekatere izmed najbolj glasnih upornikov, ki so večkrat poskusili zrušiti Bernardića, a so neuspešni juriši prav tako prispevali k izgubi ugleda stranke v javnosti, saj je prevladalo mnenje, da gre za boj za osebne privilegije.
Analitiki: Za SDP je igre na vrhu konec, razen če se zamaje HDZ
Sčasoma so hrbet Bernardiću obrnili tudi nekateri od tistih, ki so mu pomagali pri vzponu na vrh SDP. A Bernardić ne namerava odstopiti, čeprav prav zaradi njega in razmer v stranki slednjo praktično vsak dan zapuščajo razočarani člani. Med njimi je bilo tudi osem saborskih poslancev in več članov glavnega odbora. Stranka na levi strani dvorane hrvaškega parlamenta ima še 30 stolčkov ali petino parlamenta, ki pa jih bo težko obdržala, če ne bo oblikovala jasne razpoznavne politike in spremenila odnosa do svojih tradicionalnih volilcev na levi sredini, ki so jih povsem zanemarili. Pred kratkim je Bernardić napovedal, da bo položil račune za svoje delo po volitvah v evropski parlament maja 2019.
SDP tako navzven deluje, kot bi obtičala v lastnem živem pesku, iz katerega se bo težko izkopala in si povrnila politično kredibilnost, če sploh. Mnogi komentatorji na Hrvaškem ocenjujejo, da je za SDP igre konec, in ji napovedujejo usodo nekoč močnih političnih strank, kot je Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), ki je bila nekoč skupaj s SDP vladna stranka, danes pa ne more prestopiti volilnega praga.
SDP lahko računa na volilni uspeh samo, če bo HDZ na kolenih, kot je bila leta 2011 po številnih aferah nekdanjega premierja in šefa HDZ Iva Sanaderja, ki se še vlečejo na sodiščih. Letošnje afere v zvezi z nepreglednim vmešavanjem v reševanje Agrokorja in političnim delovanjem paraobveščevalnih struktur, ki imajo konice v vrhu HDZ, v očeh volilcev (še) niso zamajale vladajoče stranke. V prid SDP ne gre niti množično izseljevanje iz Hrvaške, ker odhajajo večinoma tisti, ki niso povezani z vladajočimi strukturami, ki z zaposlovanjem v javnih in državnih službah kot tudi z določenimi zakonskimi rešitvami hranijo svojo konservativno volilno bazo. Medtem pa prihajajo nove stranke, kot je Živi zid, ki s svojimi pogosto oksimoronskimi sintezami levih in desnih primitivnih populističnih idej ter z gesli proti establišmentu in s tem povezanimi medijskimi ekscesi počasi pridobivajo tudi zmedene volilce SDP.
