Mesti Matera in Plovdiv se pridružujeta tradiciji evropskih kulturnih prestolnic, ki se je začela leta 1985 v Atenah, njena priljubljenost pa narašča – za prestižni naslov se je v tem letu potegovalo kar 21 mest, ki so si obetala tudi regeneracijo mesta, tako prek gradnje nove kulturne infrastrukture kot prek porasta turizma.
Božanska zmeda
Slikovita južnoitalijanska Matera, eno najstarejših mestec na svetu, je s svojim historičnim središčem, ki že od leta 1993 sodi pod Unescovo svetovno dediščino, zagotovo ena takih. Ob imenovanju so ji namenili 400 milijonov evrov, a novice iz prelepega, a revnega juga škornja niso obetavne – železnica v času priprav ni bila obnovljena, zato je Matero še vedno mogoče doseči le z vlakom, ki iz 60 kilometrov oddaljenega Barija potuje dve uri, ali prek nedokončane avtoceste, ki jo gradijo že 40 let; od sedmih zgradb, ki naj bi gostile dogodke, jih pet letos najbrž še ne bo zgrajenih ali obnovljenih… Denar naj bi se izgubil v labirintih italijanske birokracije, a tamkajšnjih 60.000 trdoživih prebivalcev se ne da.
19. januarja pripravljajo otvoritveno slovesnost, v kateri bo 2000 glasbenikov v sprevodu oživljalo južnoitalijansko glasbeno tradicijo, na trgih bo zavladala kulinarika domačinov, ki bodo v naslednjih mesecih tudi del oblikovalskih projektov, kot so snovanja utopično-distopičnih urbanih vrtov. Ena večjih razstav bo posvečena arhitekturnemu pregledu evropskih jamskih mest, druga renesančni umetnosti juga, tretja poetiki praštevil in Pitagori. Uveljavljeni italijanski fotograf Mario Cresci bo kuriral večmedijske razstave v sklopu projekta Arhiv vseh arhivov, ki bo umetnikom omogočil dostop do regionalnih muzejev, kjer bodo iskali gradivo za izdelavo monumentalnih javnih instalacij. Med najodmevnejšimi dogodki bo nastop angleškega glasbenika Briana Ena v juliju, konec leta pa bo zaokrožila velika operna uprizoritev Vic, drugega dela Dantejeve Božanske komedije, v režiji Marca Martinellija in Ermanne Montanari.
Bolgarska abeceda
Tudi starodavni Plovdiv, drugo največje bolgarsko mesto, bo ob 500 dogodkih pokazal svoje adute, med drugim projekte, povezane z učenjem cirilice, saj so prva evropska kulturna prestolnica s to abecedo. Začeli bodo z otvoritvenim koncem tedna, in sicer 11. januarja, ko bo moto We are all colores (Vseh barv smo) zavzel oder v glasbeni, plesni in svetlobni uprizoritvi, v katero bo vključenih več kot 1500 ljudi. Na ogled bo razstava o zgodovini tobačne industrije. Režiserka Diana Dobreva pripravlja dramo Evropski Odisej, nastalo po Homerjevem originalu, kolektiv Rimini Protokoll bo nastopili s predstavo 100 % Plovdiv. Posebno pozornost program namenja tudi sodobnemu plesu, operi in džezu (Eliane Elias, Jan Garbarek, Vlatko Stefanovski).
