Na podlagi že zgoraj navedenih bojazni, ki so se udejanjile skozi čredni nagon vlagateljev, ki je dandanes ob množičnem algoritemskem trgovanju še toliko izrazitejši, je tečaj indeksa S & P 500 samo v decembru izgubil skorajda 15 odstotkov. Fed je sicer od kriznih let 2007/2008 popeteril lastno bilanco, ki jo je z oktobrom 2017 začel postopno krčiti. Širitvena monetarna politika Feda je omogočila trenutni in najdaljši, že desetletni bikovski trend, kjer so se (in se še) največji tržni donosi kovali v tako imenovanem tehnološkem sektorju gospodarstva predvsem na podjetjih, kot so Netflix, Amazon, Microsoft, NVidia, Apple, Abobe. Ob širitveni monetarni politiki smo v tem obdobju, ob relativni stagnaciji plač, opazili rast dobičkov podjetij in rast tečajev delnic, kar je malodane spominjalo na »inflacijo« cen delniških vrednostnih papirjev. Takšno hitro in močno odzivanje trgov v obe smeri (tako v negativno kakor v pozitivno) se tudi v prihodnje ne bo kaj bistveno spremenilo. Kljub letošnjemu decembru torej obstaja verjetnost nadaljevanja bikovskega trenda, če bo ameriški predsednik normaliziral svoje politike in bo Fed nekoliko znižal stopnjo monetarne krčitve, v nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo nekoliko višjo nihajnost na delniških trgih po svetu. Poleg korekcije delniških tečajev v ZDA in Evropi v decembru smo še dalje priča padanju naftnih cen. Potem ko so v zadnjem tednu dni na podlagi nadaljevanja bojazni pred viškom proizvodnje črnega zlata dodatno izgubile cene nafte (brent –11,83 odstotka, WTI –9,89 odstotka) in je sodček nafte brent po juliju 2017 prvič padel pod 50 dolarjev, se je cena tega včeraj ponovno povzpela nad 50 dolarjev na sodček. Cene nafte so sicer padle za več kot 40 odstotkov od svojega štiriletnega vrhunca v mesecu oktobru. Draži pa se zlato, to je v zadnjem tednu dni pridobilo 2,62 odstotka, v zadnjem mesecu dni pa že 4,27 odstotka od svoje cene in je včeraj trgovalo s 1275,8 dolarja na unčo.

borzni komentar borza Lojze Kozole ilirika