Učenci, ki hodijo v osnovno šolo Ig, bodo v prihodnjem šolskem letu hodili v večjo in modernejšo stavbo, nekaj izboljšav pa jim je na voljo že zdaj. Tamkajšnja občina je namreč novembra končala prvo fazo naložbe v osnovno šolo. V tem okviru je gradbeni izvajalec preuredil kuhinjo, jedilnico, zbornico in nov službeni vhod v šolo, prenovil garderobe ob športni dvorani, premestili in uredili pa so tudi zobno ordinacijo. V teku je že druga faza obnove oziroma dozidave šole, ki bo predvidoma končana do konca junija prihodnje leto, kar pomeni, da bodo septembra novo šolsko leto ižanski šolarji začeli v prenovljenem in večjem objektu.
K šoli bodo namreč prizidali šest učilnic, dve mali učilnici in še eno večjo v pritličju, ta bo imela vhod od zunaj. V večjem prizidku bodo kabineti, dvigalo, servisni prostori in sanitarije. Celotna naložba je vredna okrog tri milijone evrov, del sredstev bodo pridobili iz Eko sklada. Glede na projekcije, ki jih imajo na občini Ig, bo prihodnje leto v osnovno šolo hodilo 587 učencev. Če k temu dodamo še tri podružnične šole, pa bodo imeli v občni 722 učencev.
Prostora je še za 2200 ljudi
»Zgraditi devet učilnic je skoraj tako, kot bi zgradili celo šolo,« je dejal župan Iga Janez Cimperman in dodal, da bodo tako rešili težave s kapacitetami v šolah, ki nastajajo zaradi priseljevanje v občino. Podobno je s predšolsko vzgojo, a so leta 2013 zgradili vrtec. »Vprašanje, za koliko časa bodo kapacitete v šoli zdaj zadostovale, je nehvaležno, vendar mislim, da za kar nekaj časa. Upam, da se bo priseljevanje malce umirilo. Objekta po drug strani ne smemo predimenzionirati, kajti krivulja se lahko obrne tudi navzdol. Potem se lahko zgodi, da bodo prostori prazni, ampak mislim, da v osrednji slovenski regiji ni nekega strahu, da bi bilo treba drastično pomanjševati objekte, prej malo povečevati,« je dejal Cimperman, ki se pri tem opira na občinski prostorski načrt.
Ta omejuje priseljevanje, kajti predvideva, da v občini Ig ne bo živelo več kot 10.000 ljudi. Občina ima zdaj 7800 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 1995, ko je Ig postal občina. Tedaj je občina štela 4100 prebivalcev. »Če bi šli čez 15.000 prebivalcev, bi kakovost bivanja zelo padla,« je dodal Cimperman, ki razloge za priseljevanje vidi v tem, da na Igu ni industrije ne prometnega tranzita, ampak okolje z veliko zelene površine, Ljubljanskim barjem, bogato kulturno in naravno dediščino, pa še cene nepremičnin so nižje kot v mestu. Imajo pa na Barju od nekdaj težave s poplavami, a župan pravi, da so z zadnjimi ukrepi, ko so letos s pomočjo države postavili dva nasipa, da so zaščitili tri vasi, naredili velik korak naprej na področju protipoplavne varnosti. Torej naj tudi s tega vidika ne bi bilo razlogov za priseljevanje, a glede na prostorski načet je prostora le še za 2200 novih prebivalcev.
