Prav zaradi nizkih dnevnih temperatur so bile povprečne dnevne temperature v večjem delu Slovenije dober teden pod povprečjem. Majhen dnevni hod temperature (razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo) je sicer značilen za pozno jesen in začetek zime. Svoje doda še pomanjkanje sonca, ki, tudi če sije, ne greje kaj dosti. Skratka, po teh besedah bi lahko sklepali, da je to del leta z najbolj neprijetnim vremenom. Seveda, če na vreme gledamo kot na nekaj, kar nam mora ponujati ugodje in nas ujčkati, razvajati, morda zabavati in, če uporabim besede, ki so zelo moderne v teh časih, nam ponujati užitek. Življenje naj bi bilo zabavno, v njem bi morali uživati čim bolj, sicer smo na napačni poti…
Potrošniku je treba pihati na dušo, da bolj troši, tako materialne kot duhovne dobrine. In vreme pri tem ni izjema. Če je temačno, morda neprijazno, je treba v južne kraje, spremeniti okolje, razsvetliti okolico… Ne smemo mu dovoliti, da nas spravlja v slabo voljo, da nas dolgočasi, nam onemogoča, da bi počeli tisto, kar hočemo. Če nam ne ponudi snega, je treba pač iti tja, kjer ga imajo ali pa naredijo, ker pozimi je treba smučati, tudi če za to ni pogojev. Kdo nam bo kratil pravico do tega? Se pač zapeljemo… Kaj vse smo pripravljeni storiti za to, da potešimo svoje želje ali da se izognemo nečemu neprijetnemu. Najbrž to ni največja modrost v življenju. S tem načinom smo pripeljali svet do stanja, ki ga imamo. Prepričan sem, da smo k temu nekaj prispevali – kljub vsem skeptikom. Pametneje naj bi se bilo prilagajati, sprejemati dano.
Tak pogled seveda ni čisto v skladu s filozofijo ljudi zahodne, potrošniške, no, tudi materialistične družbe, pa ne samo v slabem pomenu besede. Nagnjeni smo k aktivnosti, če se stvari »ne dogajajo«, je dolgčas, je slabo. Ampak vidimo, kam nas vodi ta nenehna aktivnost, marsikdaj tudi za vsako ceno. November in december sta kot nalašč, da smo kdaj tudi neaktivni, da se naučimo biti s sabo in da nam ni dolgčas, če ne počnemo ravno nečesa, kar je naš hobi, kar nas zabava. Da sebi in drugim naklonimo nekaj časa in se poglobimo vase, se vprašamo, kaj smo in kaj tu počnemo.
