Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah, eni so izrekli negativno mnenje, preostalim pa mnenje s pridržkom.
Ocenjevali so pravilnost nakupa živil, zaračunavanje obrokov, ločevanje med javno službo in tržnim pripravljanjem obrokov ter predvsem, ali so šole hrano naročale tako, da je bilo čim manj ostankov, ter kaj so storile z odpadno hrano. Na podlagi revizije so zaključili, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli. Prav tako bi lahko učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. V revidiranih šestih šolah je bilo lani skupaj več kot 72 ton odpadne hrane, v Sloveniji pa nimamo točnih in popolnih podatkov o količini odpadne hrane v osnovnih šolah, je opozorilo računsko sodišče. Ugotovili so, da šole niso spremljale, kaj se z odpadno hrano dogaja, nekatere pa so jo tudi neustrezno ločevale.
Sprašujejo se, kaj bi še lahko naredili
Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani so izrekli negativno mnenje o pravilnosti ravnanja s hrano. »Ves čas iščemo rešitve, kako hrano ponuditi, da bi jo učenci z veseljem pokusili in pojedli, in da bi bila tudi zdrava,« je povedala ravnateljica šole Meta Trček. Tako so učence povabili, da enkrat na teden oni sestavijo jedilnik. Kljub temu jim ne uspe, da bi bila hrana vsem všeč in da bi bilo tisti dan manj odpadne hrane. Uvedli so selektivno prevzemanje hrane, torej da učenci ne vzamejo jedi, ki jih ne marajo, pa tudi dobro prakso, da učenci sami pospravijo hrano, ki je ostala na njihovem krožniku, da bi je potem, ko vidijo, koliko hrane ne pojedo, naslednjič vzeli manj. A se je po določenem času porazgubil tudi ta učinek. »Včasih se nam zdi, da imamo zvezane roke, kaj bi še lahko naredili,« ugotavlja ravnateljica. Res pa odpadno hrano vso zavržejo, saj standard HACCP drugačne porabe hrane ne omogoča, pravi.
Kot je še razvidno iz zbirnega poročila računskega sodišča, so šole v letu 2017 za hrano porabile 64 milijonov evrov, starši pa so v povprečju za šolsko prehrano plačevali po 38 evrov. Velika je bila količina odpadne hrane, in sicer 18 kilogramov na učenca. Šole so nabavile manj kot deset odstotkov ekoloških živil, pri nakupu živil pa niso vedno izbrale najugodnejših ponudnikov. Lokalno hrano so sicer kupovale, a v nasprotju s predpisi.
Obroki so bili večinoma pripravljeni v skladu s smernicami uravnotežene prehrane, šole pa so starše in učence tudi ozaveščale o pomenu zdrave prehrane. V reviziji so sicer opazili različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, a šole pri tem niso bile dovolj sistematične.
Revidirali so osnovne šole Šmihel, Antona Tomaža Linharta Radovljica, Brezovica pri Ljubljani, Ivana Skvarče, Milojke Štrukelj Nova Gorica in Vižmarje - Brod.
