V švedskem mestu Malmö so minuli mesec odprli Muzej nagnusne hrane (Museum of Disgusting Food), ki je pred tednom dni dobil podružnico v Los Angelesu. Bojazni, da bo nagnusna hrana turiste odvračala, ne pa privlačila, so bile torej odveč, saj je zanimanje za obisk muzeja veliko. Gre za prvi muzej nagnusne hrane na svetu, v njem pa je razstavljena hrana z vsega sveta, od gnilega morskega psa, ki velja za delikateso na Islandiji, in smrdečega sadeža durian, ki ga obožujejo v nekaterih azijskih državah, sploh na Kitajskem in Tajskem, do surovega bikovega penisa in fermentiranega slanika, ki veljata za švedsko delikateso, ter sicilijanskega sira, po katerem se plazijo ličinke, stoletnih kitajskih jajc in juhe z netopirjem.
Muzej nagnusne hrane je ideja Samuela Westa, psihologa, ki stoji tudi za franšizo Muzeja neuspeha (Museum of Failure), s katerim je začel na Švedskem, potem so odprli še podružnici v kanadskem Torontu in Los Angelesu, kmalu pa se jima bo pridružil muzej v Šanghaju. Kot je za medije povedal West, ga je za odprtje muzeja nagnusne hrane, v katerem ne varčujejo z neprivlačnimi vonji, navdihnil članek o uživanju mesa in tem, kakšne učinke ima na okolje, pri čemer je hotel pokazati, da kot vir proteinov lahko uživamo tudi kaj drugega, kar morda zdaj zavračamo, ker tega nismo vajeni, kot so na primer ličinke. »Moramo premisliti naše ideje o tem, kaj je nagnusno, če bomo začeli razmišljati o do okolja prijaznejših virih proteinov, kot so žuželke,« pravi Samuel West. Med jedmi, ki so razstavljene, se je našlo tudi nekaj večjih izzivov zanj, na primer fermentiran slanik, ki ima enega najmočnejših vonjev sploh.
V muzeju, ki hoče biti predvsem zabaven, zanimiv in interaktiven, je razstavljena prava, ne plastična hrana, zato njegovo vzdrževanje zahteva veliko dela in denarja, saj morajo nekatere jedi zamenjati najmanj vsak drugi dan. Vstopnina znaša 18 evrov za odrasle, medtem ko otroci lahko muzej obiščejo brezplačno.
Losangeleški muzej bo v nasprotju s švedskim odprt samo tri mesece, do 17. februarja, v njem pa bo razstavljenih 80 jedi, med katerimi bodo poleg tistih, ki so na ogled na Švedskem, tudi nekatere druge specialitete, kot so zeliščno pivo, ki je priljubljeno v ZDA, ali pečena tarantela in morski prašiček, ki ga radi jedo v Peruju. Cena vstopnice za ameriško podružnico je 18 dolarjev, vsak obiskovalec pa dobi tudi vrečko za bruhanje.
Kot je napovedal Samuel West, bo v muzeju nekatere specialitete mogoče tudi pokusiti. »Glede na naše zaloge bomo vsak dan pripravili osem do deset različnih jedi, ki jih boste lahko degustirali. Priporočamo vam, da vstopnico, vrečko za bruhanje, uporabite takrat,« je ob tem dejal West, ki si želi predvsem, da bi ljudje po obisku muzeja spremenili svoje dojemanje nagnusne hrane in nekatera živila, na primer žuželke, sprejeli kot odlično alternativo proteinom, ki smo jih bili vajeni doslej.
