Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca je dvig minimalne plače najpomembnejši korak vlade Marjana Šarca, katere partnerica je tudi Levica. »Minimalna plača se bo končno odlepila od praga revščine,« je Mesec poudaril v obrazložitvi zakonskega predloga na današnji izredni seji DZ. Spomnil je, da je minimalna plača v letu 2008 znašala zgolj 450 evrov oz. 100 evrov pod takratnimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Levica je v partnerstvu z vlado po Meščevih besedah z dvigom minimalne plače, ohranitvijo dviga socialne pomoči in zakonom o izvrševanju proračuna, ki prekinja z varčevanjem na socialnih transferjih, uspela narediti tri velike korake k izboljšanju položaja najslabše plačanih, najrevnejših in najbolj ranljivih.
Predlog novele je sicer naletel na burne odzive delodajalskih organizacij, ki so predlagateljem očitale, da so se sprememb, ki bodo podjetjem močno otežile poslovanje, lotili brez socialnega dialoga. Delodajalci so med drugim opozarjali, da bo dvig minimalne plače porušil plačna razmerja in povzročil uravnilovko, slišati pa je bilo celo opozorila o zapiranju podjetij zaradi nepričakovanega velikega dviga izdatkov za plače. Vlado so tudi pozvali, naj raje davčno razbremeni vse plače.
Novela zakona o izvrševanju državnih proračunov le tehnični zakon
Vlada z novelo zakona odgovarja na dodatne obveznosti, ki jih je za prihodnje leto prevzela država. Med temi so dogovor z občinami o zvišanju povprečnine, poleg redne tudi izredna uskladitve pokojnin v jeseni ter vzpostavitev novega proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij. »Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja,« je uvodoma pred prevelikimi apetiti posvaril finančni minister Andrej Bertoncelj.
Čeprav vlada za prihodnje leto načrtuje proračunski presežek, kar namerava zapisati v rebalans, ki ga še pripravlja, se bodo z novelo zakona odhodki proračuna zmanjšali za 60 milijonov evrov. Toliko namreč namerava vlada prihraniti s podaljšanjem omejitve izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev. »Ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja,« je pojasnil Bertoncelj.
Ne bo pa država več varčevala na račun omejitev pri usklajevanju socialnih transferjev. Te je namreč iz osnutka novele zakona črtal že matični odbor DZ za finance, ko je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec povedala, da se bodo na področju transferjev posameznikom in gospodinjstvom in na področju družinske politike s 1. januarjem 2019 sprostili vsi omejevalni ukrepi.
