Ponekod v gorah je trenutno med 15 in 20 centimetri snega, a ta je zaradi intenzivnega vetra v zadnjih dveh tednih spihan in pomrznjen, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Matjaž Šerkezi. »Veter je naredil nanose, sneg pa je trd in skorjast, kar imenujemo kloža. Ta lahko že ob manjši obremenitvi zdrsi po terenu. Takšno obremenitev po navadi predstavlja prav planinčev korak, ki lahko sproži zdrs, ob katerem se je težko ustaviti. Konča se lahko šele v prepadih, ob čemer pride do resnih poškodb ali celo do smrtnega izida. Takšnih poškodb je pozimi v naših gorah največ,« opisuje. Prav zato Šerkezi ob hoji v hribe po trdem snegu priporoča uporabo cepina in derez ter ustrezno znanje o njihovi uporabi.
Dan je krajši in koče so zaprte
Tudi hoja po nižjih legah, ki niso pobeljene s snegom, v teh dneh skriva nevarnosti. »Tla so prekrita z listjem, ki pod seboj skriva pomrznjeno zemljo, ki je prav tako spolzka in drsi. Ob neprimerni obutvi lahko pride do padca, zvina gležnjev, kolen in tudi do večjih poškodb,« opozarja Šerkezi. »Ena velikih pasti letos je tudi veter. Ob neprimernih in pičlih oblačilih, v kakršnih vidimo nekatere planince, lahko hitro, že v pol ure, pride do podhladitve,« poudarja. Ob tem pa je treba upoštevati še, da so dnevi pozimi krajši in da so planinske koče zaprte, kar je pomembno pri načrtovanju zimskega pohoda v hribe.
Povratek v dolino lahko pozimi prekrižajo tudi hitre spremembe razmer – lahko zgrešimo pot oziroma gaz zaradi megle, teme, sneženja. »Tavanje sem ter tja nam jemlje energijo, zato se je bolje odločiti za nenačrtovano bivakiranje oziroma preživljanje noči na prostem v upanju, da se bodo zjutraj razmere izboljšale,« svetuje Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. »Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se hitro ohlajamo,« pravi in dodaja, da je v gozdu za to primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takšnih razmerah močno pomagajo pripomočki, ki naj bi jih vedno imeli v nahrbtniku – alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. »Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo, na primer kakšen zamet, in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo,« svetuje.
Letos več nesreč v gorah kot lani
Na topla rezervna oblačila ter na kapo in rokavice opozarja tudi Šerkezi in dodaja, da so za zimo primerni zgolj togi planinski čevlji s trdim podplatom in ne superge, ki so priljubljene za tek. V nahrbtnik po njegovem sodi tudi komplet prve pomoči, visokoenergijska hrana in pijača v čutari, ki zadržuje temperaturo. »Pohodne palice so dobrodošle za boljše ravnotežje pri hoji v snegu. A če imamo na nogah dereze, v roke sodi cepin, palice so lahko v tej kombinaciji smrtno nevarne.« Šerkezi še poudarja, da so dereze z verigo primerne zgolj za hojo po ravnini in po mestu, nikakor pa ne za zimski obisk sredogorja in visokogorja. »Dobrodošla je tudi čelada, ki ščiti glavo na poteh pod stenami in pri zdrsih, ob katerih v tla najprej udari glava, kar lahko povzroči izgubo zavesti.«
Kot opozarja Bele, se število nesreč v gorah, pri katerih sodelujejo gorski reševalci, iz leta v leto viša. Po lanskih 510 reševanjih so jih letos našteli že 519. »Letos je v gorah umrlo 14 oseb, poteka še iskalna akcija za planincem na območju Triglava.« A Bele opozarja, da narašča tudi število obiskovalcev gora. »Preteklo zimo smo imeli kljub temu srečo. Na Kredarici je skupaj zapadlo 13 metrov snega in pričakovali smo veliko nesreč zaradi plazov, a izvedli smo samo pet takšnih reševanj. Iz neformalnih pogovorov smo izvedeli, da je bilo nesreč sicer bistveno več, a so srečno končale brez našega posredovanja.«
