Za Beograd dobrodošla včerajšnja novica iz Bruslja je, da je Srbija odprla naslednji dve poglavji v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Voditeljica njene diplomacije Federica Mogherini je sicer po zasedanju zunanjih ministrov držav članic, med drugim posvečenemu razmeram na zahodnem Balkanu, ocenila, da se v odnosih med Prištino in Beogradom soočajo z velikim problemom. Del tega predstavljajo nedavno uvedene kosovske stoodstotne carine na srbsko blago, glavni problem pa je, da v dialogu med stranema, ki ga podpira Bruselj, ni nobenega zaupanja ali vsaj medsebojnega spoštovanja. »Mi ponujamo podporo, prostor, nasvete, na njiju (Beogradu in Prištini, op. p.) pa je, da definirata agendo, dinamiko in globino pogovorov, vključno z želenim rezultatom,« je dejala Mogherinijeva. Dodala je, da bo Unija pozdravila tisto rešitev, ki se bo celovito lotila vseh odprtih vprašanj med Srbijo in Kosovom na pravno zavezujoč način. Napetosti sicer dviga tudi kosovska napoved ustanovitve vojske, o čemer bo parlament v Prištini odločal v petek.
Za določeno razburjenje v beograjskih političnih krogih je poskrbela hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je zaskrbljenosti kolegov nad prekinjenim srbsko-kosovskim dialogom dodala »nepripravljenost Srbije, da se sooči z vprašanji preteklosti« oziroma »vsemi posledicami razpada bivše države, vključno z agresijo na Hrvaško«. Od BiH pa zunanji ministri pričakujejo čim hitrejšo vzpostavitev oblasti po oktobrskih volitvah.
Bolgare moti makedonščina
Napredek Makedonije pri zahtevanih reformah in glede vprašanja imena države pa očitno še ne bo stvarno nagrajen. Za slednje se je svet EU za zunanje zadeve resda zavzel, a so v Skopju bolj odmevala opozorila iz Sofije, da bi lahko blokirala makedonsko pridružitev Natu in EU. Bolgarski obrambni minister Krasimir Karakačanov je namreč na facebooku na to opozoril makedonskega premierja Zorana Zaeva. Povod je našel v nagovoru Zaeva sobranju, v katerem je navedel, da sporazum z Grčijo o državnem imenu med drugim potrjuje obstoj makedonskega jezika in da tega nihče ne more postavljati pod vprašaj.
Za bolgarskega ministra je Severna Makedonija, kakor naj bi se po novem imenovala nekdanja jugoslovanska republika, geografsko ime, ki zadeva tudi bolgarsko ozemlje, posledično pa bi po njegovem mnenju makedonski premier lahko jutri zahteval, da se ta bolgarski dialekt (makedonščina) v Bolgariji poučuje kot tuji jezik, kar je nedopustno in provokacija. »Gospod Zaev, ne zlorabljajte vprašanja makedonskega jezika, saj vas lahko to stane včlanitev v Nato in EU,« je sporočil Karakačanov.
Makedonsko zunanje ministrstvo je obsodilo to izjavo in pripisalo, da je zanikanje obstoja makedonščine lahko povod za odpiranje spirale sovražnosti namesto prijateljstva. Pri tem je spomnilo na januarja ratificiran meddržavni sporazum o prijateljstvu in navedlo, da ga bo na njem gradilo naprej. Bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharijeva je medtem včeraj izjavila, da je imela v sporazumu opredeljena makedonsko-bolgarska komisija za zgodovinska vprašanja do zdaj tri sestanke, na katerih naj bi Skopje izvajalo pritisk glede obravnave nekaterih zgodovinskih dogodkov, kar da so Bolgari zavrnili, ker hočejo, da so državljani obeh držav »poučeni o resnici«.
