»Prizadevamo si, da bi se zaščita narave na Bledu in v okolici dvignila na višjo stopnjo,« pravi Miha Žvan, tajnik Društva za varstvo okolja Bled. V društvu po njegovih besedah menijo, da bi bilo najbolj primerno doseči, če bi to območje razglasili za krajinski park, ki bi ga poimenovali Krajinski park Blejski kot.
Upravljal bi ga zavod z istim imenom, ki bi ga ustanovila občina Bled, glede na obseg območja, ki bi sodilo v park, pa bi bila lahko soustanoviteljica še sosednja občina Gorje.
Bil bi podaljšek Triglavskega narodnega parka
»V Gorje bi park lahko segal zaradi navezave s Triglavskim narodnim parkom, katerega lep podaljšek bi lahko bil,« razmišljanje društva opisuje Žvan. V krajinski park bi sodilo območje med Savo Bohinjko in Savo Dolinko vse do njunega sotočja. Po besedah Žvana so na tem območju našteli precej naravnih – okoli 70 – in drugih vrednot, na primer 40 jam, ki so slabše poznane in niso vključene v nobeno varovano območje. »Imamo tudi okoli 300 primerov kulturne dediščine. Več kot dve tretjini blejske občine sta pod eno od oblik zaščite,« pravi in dodaja, da bi z razglasitvijo parka sistematično skrbeli za vse našteto. »S tem bi pridobili nadzor nad naravnimi vrednotami. Varovali bi jih naravovarstveni nadzorniki, kar se nam sploh poleti ob množici turistov zdi nujno. V dveh mesecih se na primer določena naravna znamenitost zaradi nepoznavanja turistov in nezmožnosti aktivnega ohranjanja lahko popolnoma uniči,« opozarja.
Zavod bi skrbel tudi za Blejsko jezero. V svetu zavoda bi bili predstavniki ustanoviteljev, strokovni svet pa bi sestavljali strokovnjaki, na primer biologi, strokovnjaki s področja kulturne dediščine in podobno. Ne le da bi za omenjene vrednote skrbeli in bi jih lahko ustrezno predstavili turistom, predstavniki zavoda bi skrbeli tudi za raziskovanje, monitoring, odstranjevanje zarasti in podobno, določene naloge bi v zameno za plačilo lahko prevzeli tudi od države. »Danes denimo lastnika zemljišča, na katerem se je ob mokrišču zarasla invazivna rastlina, težko prepričamo, zakaj je to dobro očistiti, v primeru krajinskega parka pa bi bilo to lažje morda lahko celo prejemal nadomestilo za zmanjšano uporabo zemljišča zaradi zaščite,« pravi Žvan. Za omejitve, s kakršnimi se zaradi lege v Triglavskem narodnem parku srečujejo najpogosteje v Bohinju, se po njegovem Blejcem ni treba bati, saj so te opredeljene že v ustreznem občinskem prostorskem načrtu. »Bistveno drugače, kot je zdaj, ne bi bilo,« meni in dodaja, da bi naravovarstveni nadzorniki končno tudi na Bledu imeli podlago, na kateri bi ljudi lahko opozarjali na neustrezno uporabo svojih zemljišč, kar zdaj težko počnejo.
Pristojni menijo, da za okolje že zdaj skrbijo zgledno
Prav morebitnih novih omejitev se domačini, ki se ukvarjajo s turizmom, bojijo, a menijo, da bi jim lega v krajinskem parku hkrati lahko prinesla dodano vrednost, saj tujci takšna območja zelo cenijo. V Turizmu Bled omenjenim prizadevanjem po besedah direktorja Tomaža Roglja ne nasprotujejo. »Vendar pa politiko zelenega že vodimo. Pri tem smo včasih nekoliko omejeni, zato bomo poskušali več doseči z iniciativami, ki bodo še bolj pripomogle k čistemu okolju,« pravi Rogelj in omenja iniciativo za omejitev hranjenja rib za boljšo kakovost vode v Blejskem jezeru.
Ustanovitev zavoda, ki bi skrbel za omenjene vrednote, pa se zdi nepotrebna blejskemu županu Janezu Fajfarju. »Ideja je lepa in poštena, vendar težko izvedljiva in zagotovo ne bo občinska prioriteta v prihodnjih štirih letih.« Z razglasitvijo krajinskega parka bi bilo po njegovem mnenju ogromno dela, ki bi ga ob številnih interesih na Bledu težko opravili. Boji se tudi morebitnih omejitev, ki bi jih zaščita območja prinesla. »Mislim, da občina Bled že zdaj na splošno lepo skrbi za okolje, saj je to naša prioriteta. To dokazujejo tudi nazivi in nagrade, ki jih zaradi tvoje trajnostne usmeritve dobivamo po svetu. Ne vem, zakaj bi morali za to, kar počnemo vzorno, ustanoviti še eno institucijo,« se sprašuje župan.
