Mažoretke se predstavljajo s plesi, pri čemer uporabljajo rekvizite, med katerimi je najpomembnejša mažoretna palica, glede na temo glasbe pa uporabljajo tudi druge rekvizite. »Plesi vključujejo tako nabor polk v narodnih nošah kot tudi tuje plesne zvrsti (kankan, charleston, špansko-ciganski ples itd.) Pri gibanju mažoretke upoštevajo osnove baleta in tudi druge vrste plesa, najpogosteje pa jih vidite uniformirane korakati v paradi. Pogosto sodelujemo s Pihalnim orkestrom Bežigrad, na tekmovanjih po evropskih državah zastopamo slovenske barve, nastopamo na raznih sprevodih, odprtjih, veselicah, gasilskih obletnicah, dobrodelnih prireditvah,« pove predsednica Kulturno-umetniškega društva Ansambel ljubljanskih mažoretk (KUD ALM) Tina Košir.
Vsak začetek je težak
Koširjeva je postala mažoretka pri devetih letih, čeprav sploh ni vedela, kaj je to. S treningi ji je postala ta dejavnost zelo všeč in v njej je vztrajala sedemnajst let, vse dokler si ni ustvarila družine. »Ko se spomnim tistih časov, vselej trdim, da so bila to moja najlepša leta. Bilo je toliko doživetij. Zvrstilo se je veliko treningov, nastopov, tekmovanj v tujini. Prijateljstva, ki so se razvila takrat, trajajo še danes. Naučila sem se potrpežljivosti in discipline. Mažoretke mi niso dale samo znanja in nastopov, ampak popotnico za celo življenje,« nam je zaupala Koširjeva in poudarila, da je vsak začetek težak, konec pa lahko zelo lep.
Uspešne mažoretke morajo biti urejene, disciplinirane in vztrajne. Da pridobijo znanje, osvojijo elemente in si naberejo kilometrino z nastopi, traja kar precej let. Po besedah sogovornice se večina deklet odloči postati mažoretka nekje v začetku osnovne šole, torej ko šole predstavijo dejavnosti: »Šele takrat marsikatero dekle izve, da obstajajo mažoretke. Večje zanimanje za nas je tudi takrat, ko nas vidijo nastopati. Menim, da so najprimernejša leta za pričetek ukvarjanja nekje med osmim in desetim letom starosti.«
Poklon pionirki mažoretne dejavnosti v Sloveniji
Ansambel ljubljanskih mažoretk je bil ena prvih mažoretnih skupin v Sloveniji, ki jo je leta 1981 ustanovila Ivica Knavs, dolgoletna umetniška vodja. Samostojno društvo s polnim imenom Kulturno-umetniško društvo Ansambel ljubljanskih mažoretk je bilo ustanovljeno leta 1995, istega leta je KUD ALM postal redni član zveze N.B.T.A Europe (National Baton Twirling Association). Na pobudo ALM je bila leta 1996 ustanovljena Zveza društev mažoretk Slovenije, ki je leta 1997 organizirala prvo državno prvenstvo mažoretk Slovenije.
Prve članice Ansambla ljubljanskih mažoretk so bila dekleta amaterskih baletnih skupin. Njihova umetniška vodja Ivica Knavs jih je letos novembra v 93. letu starosti zapustila. »Bila je pionirka na področju vrtenja palice in mažoretnega plesnega koraka. Kot primabalerina nas je izurila, da smo dobile profesionalne, pokončne drže in postale samozavestne osebnosti, kar je vplivalo na nas tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Ni nam bilo enostavno, saj smo ji težko sledile. Veliko smo trenirale, da smo se naučile korakati kot mažoretke, da smo usklajeno odplesale koreografije, ki si jih je zapisala in narisala na papir ter zamislila »tršica« Ivica. Nešteto ur in treningov je bilo za nami, da smo uresničile vse njene zamisli in ideje, vse zapletene koreografije, s katerimi smo razveseljevale povsod, kjer smo nastopale,« se spominja Ana Hudl Martinović, članica prve generacije Ivičinih mažoretk.
»Njej gre zahvala za vse, kar smo. Ona je pripeljala mažoretno dejavnost v Slovenijo. Brez nje je mogoče še dolgo ne bi bilo. Ona je tudi ustanoviteljica našega društva, ki ga je nesebično ter z vso voljo in močjo vodila dolgih osemindvajset let. Dala nam je znanje, vrline in nas popeljala v lep svet plesa in palice. Lahko samo rečem hvala, Ivica,« je pojasnila Tina Košir.
Enkrat mažoretka,za vedno mažoretka
Danes v društvu ALM vadita dve skupini: mlajša (junior) in starejša (senior) skupina. V mlajši skupini so dekleta stara med 6 in 10 let, v starejši skupini pa so stara med 20 in 27 let. Njihovi treningi potekajo dvakrat tedensko v KD Črnuče, ob pripravah na nastope ali tekmovanja tudi štirikrat tedensko. Trening mažoretke začnejo s splošnim ogrevanjem, včasih izvedejo kakšno igro in se pričnejo ogrevati s palico. Sledi vadba osnov baleta, korakanje, sestavljanje elementov in koreografij.
Društvo ima za sabo bogato zgodovino nastopov doma in v tujini, ki jo neprekinjeno pišejo še danes. Ne le na nastopih, na raznih odprtjih in prireditvah, mažoretke navdušujejo tudi na tekmovanjih – državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu, na katerih lahko društvo tekmuje kot skupina v različnih kategorijah ali pa mažoretke tekmujejo kot solistke ali dueti. V teh letih so nanizale vrsto uspešnih rezultatov. Med drugim se ponašajo z nazivi večkratnih državnih prvakinj in evropskih podprvakinj.
»Vsako leto nastopimo na pustnem karnevalu v Ljubljani in na Igu. Poleti smo imeli promenadne koncerte v središču Ljubljane, udeležile smo se vožnje po Ljubljanici, imele nastop na Mesarskem mostu, gostovale smo v Srbiji, nastopile na otroškem bazarju in še bi lahko naštevala. Tudi naš december je zelo pester, med drugim nas čakata božično-novoletni koncert in sprevod dedka Mraza v središču Ljubljane.
V Sloveniji imamo okoli dvajset društev, katerih barve zastopa okoli tisoč mažoretk različnih starosti. Nekdaj je v manjših krajih veljalo, da se dečki ukvarjajo z nogometom, deklice pa postanejo mažoretke, a danes zaradi pestre ponudbe raznih aktivnosti ni več tako. Mažoretna društva se morajo marsikje bojevati za nove članice. Starost tukaj ne igra pomembne vloge, za mažoretno dejavnost se odločajo tudi starejše ženske, tako nekdanje mažoretke kot tudi tiste, ki si želijo rekreacije v prijetni družbi in nastopov. »Naše veteranke pravijo, da bi bilo brez mažoretk življenje dolgočasno,« je za konec dodala Tina Košir.
