V takih primerih, ko se kaj zatakne in jim nismo kos, zavrtimo telefon in nam prihiti pomagat gospod Janez (to je on, res mu je tako ime, naslova pa ne dam). On nima samo zlatih rok, da vse popravi, on tudi razume, kako ravnati z novostmi. Danes pa se je zgodilo, tako nam je povedal, da je tudi on dvignil roke ob nakupu neke izboljšane zadeve, ne vem več, katere, a se ni hotel mučiti, da bi jo kljub vsemu razumel, rekel je samo, da naj samo pokažejo, kateri gumb pritisniti! O, aleluja!
Zdaj se tudi mi ne počutimo več bedake. Samo včasih, ko ne bo kaj početi, se bomo morda vprašali, za koga ali komu na čast bodo izumitelji še izumljali inteligentne dosežke in jih prodajali neumnim ljudem, s katerimi navadni ljudje ne bodo več znali ravnati… Natanko 204 let je od tega, ko je Stephenson izumil lokomotivo, ljudje so se do konca stoletja navajali na vlak, sto let pozneje so se v Londonu samo še deset let privajali na avtomobil, na letala so se navadili v nekaj letih in potem tako naprej, vedno manj časa, dokler ni človek tudi fiziološko kot naravna stvaritev postal prepočasen, da bi se lahko sploh še utegnil privaditi na spremembe, s katerimi ga bombardira napredek.
A odkar ima s tem težave tudi gospod Janez, smo pomirjeni. Torej le nismo vsi, ki kupujemo in ne razumemo novosti, idioti.
Milan Maver, Ljubljana
