V Evropi je podhranjenih 33 milijonov ljudi. Podhranjen je tudi vsak četrti bolnik, ki je sprejet na zdravljenje v bolnišnici, podobno je v domovih za stare in drugih ustanovah. Stanje pri nas je podobno, opozarjajo pri Slovenskem združenju za klinično prehrano.
Podhranjenost je stanje slabega prehranskega stanja. »S tem konceptom povemo, da nekdo nima dovolj energije ali posameznih mikro- in makrohranil, s katerimi bi zadostil svojim potrebam glede na starost, aktivnost in bolezensko stanje,« je pojasnila dr. Nada Rotovnik Kozjek, podpredsednica združenja za klinično prehrano, sicer vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana. To stanje načenja delovanje vseh organskih sistemov, tudi miselnih, zato imajo bolniki, ki so podhranjeni, tudi večje kognitivne in čustvene težave. Slabo hranjene bolnike tudi bistveno teže zdravijo: pri njih se neželeni učinki zdravljenja in bolezni bolj odrazijo, zmanjšajo se učinki zdravljenja, povečata se nevarnost zapletov in umrljivost.
V preteklih letih je izredno napredoval razvoj klinične prehrane, ki lahko ljudem močno pomaga, je povedala Rotovnik-Kozjekova. Podhranjenosti pri bolnikih velikokrat ne morejo preprečiti, lahko pa jo zmanjšujejo – že to za človeka velikokrat pomeni terapevtsko okno, ko lahko bolezen zaustavijo.
Ogroženi vsi kronični bolniki
Slabo prehransko stanje vpliva na poslabšanje praktično vseh kroničnih bolezni. K podhranjenosti so najbolj nagnjeni tisti, katerih bolezen izčrpava organizem. To so predvsem bolniki z rakom in bolniki z boleznimi prebavil – med njimi je lahko podhranjenih do 85 odstotkov bolnikov.
Druga skupina ljudi, ki so nagnjeni k podhranjenosti, so starostniki. V starosti ljudje velikokrat plačujejo ceno za napačno prehranjevanje. Zato so bolj krhki, kot bi lahko bili, če bi jedli tisto, kar bi morali jesti, opozarja Rotovnik-Kozjekova. Ne samo slabo telesno stanje, tudi apatičnost, depresija, brezup pri starostnikih so lahko povezani s slabim prehranskim stanjem.
Le vrh ledene gore
V zdravstvu obravnavajo le vrh ledene gore podhranjenih ljudi. Zato je treba vzpostaviti sistem prehranske podpore ne samo v bolnišnicah, pač pa tudi na primarni ravni zdravstva, saj je to okolje, v katerem ljudje živijo in od koder slabo hranjeni odhajajo na bolnišnično zdravljenje, opozarjajo pri združenju.
»V splošnih ambulantah se srečujemo z ljudmi, ki se večinoma trudijo zdravo prehranjevati. Ko paciente vprašam, kako jedo, po navadi rečejo: veliko sadja in zelenjave, meso pa dva- do trikrat na teden. Tukaj nastopi dilema, saj ko kdo zboli, ta priporočila ne veljajo več. V ambulanto prihajajo tudi ljudje pred operacijami, kronični srčni, ledvični bolniki, onkološki bolniki po zdravljenju in vsak najprej vpraša, kaj naj je. Toda ali imamo zdravniki družinske medicine dovolj znanja in časa, da bi jim lahko pomagali?« se sprašuje dr. Milena Kovač Blaž, splošna zdravnica v ZD Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano.
Slovenski družinski zdravniki tako šele pridobivajo znanje, da bodo znali pri bolnikih prepoznati slabo prehransko stanje oziroma »prepoznati bolnike, ki so prehransko ogroženi, ko se slabo prehransko stanje navzven še ne vidi, so pa v tem obdobju prehranski ukrepi najučinkovitejši in najenostavnejši«, kot pojasnjuje Kovač-Blaževa. Podhranjenost pri pacientih zdravstveni delavci danes pogosto spregledajo pa tudi ljudje so veliko bolj zaskrbljeni, ko jim začne teža naraščati, kot pa ko začne padati, ugotavlja zdravnica. Splošni zdravniki si želijo, da bi lahko bolnike s slabim prehranskim stanjem usmerili k prehranskim strokovnjakom, ki bi jih pomagali voditi.
