Hrvaški notranji minister Davor Božinović je danes v Bruslju zanikal, da bi evropska komisija državi postavila nove obveznosti za dodatne namestitve beguncev, kot so pred tem poročali nekateri hrvaški mediji. Pojasnil je, da gre za nekatere ideje, ki izhajajo iz izvajanja evropskega migrantskega programa in so bile mišljene za države, ki v nasprotju s Hrvaško niso pokazale niti najmanj solidarnosti. Hrvaška pa izpolnjuje vse svoje obveznosti glede migrantske politike EU, ko gre za nadzor meje in solidarnost z drugimi članicami, je dejal. Iz Turčije je sprejela 152 sirskih beguncev, približno 80 ljudi iz Grčije in Italije, ki jih po navedbah ministra integrira v hrvaško družbo. Hrvaška se je obvezala, da bo solidarno sprejela nekaj manj kot 1600 beguncev, a večina ne želi nadalje živeti na Hrvaškem. Tudi tisti, ki pridejo do hrvaške meje, Hrvaško dojemajo kot tranzitno državo, je dejal.
Novi vozni park obmejne policije
Hrvaška ravna ob nezakonitih migracijah predvsem z okrepljenim policijskim nadzorom svoje državne meje z Bosno in Hercegovino ter Črno goro in Srbijo. Na zunanji meji EU, za katero skrbi Hrvaška, je angažiranih približno 6500 policistov, ki imajo vse več sofisticirane opreme za nadzor mejne črte, kar vključuje policijske helikopterje in naprave za nočno snemanje. Konec novembra so popolnoma obnovili vozni park obmejne policije s 60 novimi terenskimi vozili suzuki vitara, za katere je 75 odstotkov od približno 1,6 milijona evrov prispevala EU.
Kljub vsem prizadevanjem migracijskih pritiskov ni mogoče zajeziti. Hrvaška policija je v prvih desetih mesecih naštela 6415 poskusov nezakonitega vstopa, kar je 57 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obenem so zaradi tihotapljenja ljudi kazensko ovadili 478 oseb, kar je bilo 82 odstotkov več kot v prvih desetih mesecih leta 2017. Iz karlovškega zapora so večkrat opozorili, da so v prostorski stiski zaradi vse večjega števila osumljenih tihotapcev ljudi. Na Hrvaškem skorajda ne mine dan, da policija ne bi na cestah med BiH in Slovenijo lovila vozil, v katerih organizirane skupine tihotapcev prevažajo migrante, ki poskušajo prek Hrvaške poiskati zatočišče v kakšni izmed držav zahodne Evrope.
Dokaz zrelosti za schengen in kritike o nasilju
Hrvaška uporablja migranstko krizo tudi kot demonstracijsko vajo pripravljenosti za nadzor meje v luči svojih prizadevanj za vstop v schengensko območje, je ocenil zagrebški časnik Večernji list. Obenem različne mednarodne humanitarne organizacije, kot tudi hrvaške nevladne organizacije, ki skrbijo za ljudi na migrantskih poteh, opozarjajo na zavračalno politiko hrvaške policije do migrantov kot tudi na kršitve pravic prosilcev za azil. O domnevnem nasilju hrvaške policije nad migranti je večkrat poročal tudi britanski Guardian.
Na hrvaškem notranjem ministrstvu zavračajo vse obtožbe in kritike za grobo in nespoštljivo ravnanje policistov do migrantov. Trdijo, da gre za nedokazljive govorice. Poudarjajo, da delujejo v skladu s hrvaškimi in evropskimi zakoni, kot veljajo tudi na območju schengna, v katero nameravajo vstopiti ob prvi priložnosti.
V Marakeš gre notranji minister
Božinović bo predstavljal Hrvaško na konferenci v Marakešu 11. in 12. decembra, na kateri bodo sprejeli globalni dogovoru ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, potem ko je svojo udeležbo nenadoma odpovedala hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović. Edini poslanec hrvaške skrajno desne stranke Hrvaška raste (Hrast) Hrvoje Zekanović pa je napovedal, da bo s še dvema kolegoma odšel v Marakeš, da bi s somišljeniki iz drugih držav protestirali proti sprejemu globalnega dogovora.
