Prejšnji četrtek zvečer je voznica clia na primorski avtocesti med Vrhniko in Logatcem prehitevala voznika peugeota. Med prehitevanjem je za njo pripeljal neznani voznik BMW (bele ali sive barve) in ji svetil z dolgimi lučmi. Ko je voznica avtomobil prehitela in se umaknila na desni pas, je neznani voznik prehitel oba avta, zapeljal na desni pas in pred cliom nenadoma zavrl. Da bi se izognila trčenju vanj, voznici ni preostalo drugega, kot da je naglo zavila desno na pas za počasna vozila, pri čemer je trčila v tovorno vozilo. Potem jo je odbilo levo prek srednjega na prehitevalni pas, pri čemer je trčila v golfa. Voznika obeh vozil sta bila v nesreči poškodovana, neznani voznik BMW in tovorno vozilo pa sta odpeljala naprej.

Vsakdo je že kdaj naletel na situacijo, v kateri se mu je kak voznik na avtocesti »prilepil na zadek« avtomobila, mu hupal zaradi prenizke hitrosti, nagajal z lučmi ali pa celo nevarno zaviral pred avtom. Kaj žene voznike v tako objestno ravnanje? »Spodobni in dobri vozniki tega ne počnejo. Samo tisti, ki niso dozoreli,« pravi psiholog Marko Polič in dodaja, da gre najverjetneje za nekoga z nizko toleranco, ki ne zna upoštevati drugih, saj vidi samo sebe. Poudarja, da je pri tovrstnih primerih težko delati zaključke, saj človeka in vseh okoliščin ne poznamo, zato dopušča možnost, da je bil incident situacijsko pogojen. Glede na dostopne podatke pa razlaga, da gre za nevarno in nepremišljeno vožnjo. »Nenadno zaviranje pred cliom pa kaže na maščevanje. Gre za infantilno vedenje, pri katerem se odrasla oseba vrne na stopnjo razvajenega otročaja,« je jasen.

Strahopeten pobeg

O človeku veliko pove tudi to, da pobegne s kraja nesreče. Težko je namreč verjeti, da voznik BMW ni videl nesreče, ki se je pripetila nekaj metrov za njim. »Jasno, da je videl, kaj je bilo. Po vsej verjetnosti v takšni situaciji objestneži sploh ne razmišljajo o posledicah. Če delaš neumnosti, lahko takšen razplet pač pričakuješ. Takšni vozniki hočejo izživeti zgolj svoj trenutni impulz, niso pa pripravljeni prevzeti posledic in odgovornosti, zato na koncu strahopetno pobegnejo,« opiše Polič. Pravi, da so to zavržna dejanja posameznikov, ki vidijo zgolj sebe, drugi pa jim predstavljajo kvečjemu nepotrebne ovire. »Takšnih je pri nas preveč, zato ni dovolj, da odločitev poda zgolj sodišče, ampak moramo kot družba njihova dejanja obsoditi in jasno povedati, da česa podobnega ne bomo tolerirali,« zaključi psiholog.

Na policiji so poudarili, da neznanega voznika BMW iščejo zaradi razjasnitve okoliščin nesreče, in da imamo trenutno le eno plat zgodbe. Na številko 113 večkrat prejmejo klic kakšnega ozaveščenega državljana s prijavo objestne vožnje drugega voznika, a se je treba zavedati, da gre za subjektivna opažanja udeležencev v prometu. Za nekoga je »nenormalno hitra« vožnja že 100 kilometrov na uro po avtocesti, za nekoga pa šele 170. Mnogokrat prijavitelji že takoj na začetku povedo, da v morebitnem nadaljnjem postopku ne želijo sodelovati. Ker policija domnevnega prekrškarja ne »ulovi« sama bodisi na radar bodisi med nadzorom prometa, je sodelovanje prijavitelja ključno in nujno.