Tomaž Mastnak: Neoliberalizem propada, ker je uničil družbo
Perspektiva se spreminja. Tista, s katere gledamo, kam smo prišli in kam večinoma še vedno rinemo. Gledanje, po katerem – kljub morebitnim zastojem, trenjem, spotikanjem, zdrsom nazaj, občasnim težavam in problemom – napredujemo, gremo nekam naprej, se razvijamo, izboljšujemo ali, konkretneje, moderniziramo, postajamo vse bolj civilizirani, evropski, kozmopolitski, kompetitivni, učinkoviti, uspešni, se demokratiziramo ipd., je izgubilo tla pod nogami in postaja čedalje bolj neverodostojno in neprepričljivo. Vse pogosteje je slišati, da smo v resnih težavah, za katere v danem repertoarju političnega, ekonomskega in socialnega delovanja ni nobene rešitve več. Tisti, ki so si monopolizirali odločanje, se, če niso povsem zaslepljeni ali popolnoma neumni, sprenevedajo in z vsemi svojimi dejanji ali nedejanji položaj samo še slabšajo, ljudi pa se polašča brezup.
Perspektivno nenehnega in tako rekoč neizbežnega napredka in izboljševanja in približevanja kakšnim izbranim ali še raje podtaknjenim ali vsiljenim vrednotam in ide...