V afriški državi Mozambik, kjer je še vedno veliko povpraševanja po slonovini, opažajo zanimiv trend. Odstotek slonov, predvsem slonic, ki se skotijo brez oklov, se je v zadnjih letih zelo povišal.
Nekoč se je povprečno dva do štiri odstotke populacije slonov skotilo brez oklov. Od leta 1992, ko se je v Mozambiku končala 15 let trajajoča državljanska vojna, ta odstotek raste. Kot ugotavlja študija, ki so jo izvedli pri National Geographicu, je v Mozambiku danes 51 odstotkov slonic, ki so vojno preživele (in so starejše od 25 let), brez oklov. Lastnost so prenesle na svoje potomke, tako je brez oklov okoli 32 odstotkov slonic, starih manj kot 24 let.
Slonice brez oklov zaradi človeka pridobile evolucijsko prednost
Joyce Poole, strokovnjakinja za vedenje živali in vodilna raziskovalka pri projektu National Geographica, opozarja, da je lovljenje dalo evolucijsko prednost slonicam brez oklov, saj slednje niso zanimivi za lovce. Posledično je bolj verjetno, da bodo preživele oziroma imele možnost svoje gene prenesti na naslednjo generacijo slonov.
Podoben trend so opazili tudi v drugih državah, kjer lovci intenzivno plenijo slone zaradi slonovine. Trend je izrazit predvsem v Južnoafriški republiki, kjer je bilo v zgodnjih letih tega tisočletja kar 98 odstotkov samic v narodnem parku Addo brez oklov.
Podobne številke beležijo v Tanzaniji, kjer so imele slonice brez oklov med intenzivnim lovom v 70. in 80. letih preteklega stoletja večjo možnost za preživetje. Tako je danes tam 35 odstotkov slonic, starejših od 25 let, brez oklov. Brez njih pa je posledično tudi okoli 13 odstotkov slonic, starih med 5 in 24 let.
