Klekljanje je primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje; gre za veščino ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene paličice – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu oziroma risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino, vstavljeno v pleteno košarico, ali na lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje.
Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križavke, srčkovke, pogačke, močeradovke), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik.
Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo vse do danes, ko sicer predstavlja predvsem prostočasno dejavnost. Po drugi strani pa so čipke tudi navdih za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki.
Iz Slovenije sta sicer na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva tudi Škofjeloški pasijon in obhodi kurentov. kul
