Ob spremljavi godbe na pihala in mažoretk je včeraj popoldne za mize, razporejene po Stritarjevi ulici, Tromostovju in Prešernovem trgu, sedlo skoraj tisoč čipkaric in čipkarjev iz vseh koncev Slovenije in tujine. Na mizah so ob slovenskih tako plapolale med drugim tudi zastavice Francije, Finske in Velike Britanije, v prestolnico pa so pripotovale celo čipkarice iz Nove Zelandije. Takoj, ko so sedle za mize, so v roke vzele kleklje in izpod njihovih spretnih prstov so bili že kmalu vidni prvi obrisi mojstrovin iz tankih niti. S tri ure trajajočim klekljanjem in šivanjem na ljubljanskih ulicah so tako v Ljubljani čipkarji in čipkarice pripravili do zdaj najbolj množičen prikaz izdelave čipk na svetu.
Klekljajo po vsem svetu
V jedro zelene prestolnice je ljubitelje čipk včeraj privabil mednarodni dogodek Čipka na ulici, s katerim so organizatorji napovedali začetek letošnjega 17. svetovnega čipkarskega kongresa, ki ga pripravlja Mednarodna organizacija za klekljano in šivano čipko in ki se v Ljubljani začenja danes. Na kongresu bodo svoje delo predstavile tudi slovenske čipkarice iz Idrije, Žirov, Ljubljane in drugih krajev, kjer se je bogata čipkarska tradicija ohranila skozi stoletja. Čipkarska tradicija ima namreč v slovenski zgodovini posebno mesto, saj je že leta 1920 na ozemlju današnje Slovenije klekljalo – izdelovalo čipko s križanjem, sukanjem in pretikanjem vsaj dveh parov klekljev z navito nitjo – več kot 15.000 ljudi, slovenska vlada pa je klekljanje čipk letos razglasila za živo mojstrovino državnega pomena.
»Ljudi želimo opozoriti na čipkarski kongres v Ljubljani, hkrati pa jim želimo pokazati, da se kleklja po vsem svetu in da čipke niso več le del prtičkov in spodnjega perila. Poznamo namreč različne tehnike izdelovanja čipk in čipkarice lahko z delom pokažejo vso svojo ustvarjalnost,« je ob tem poudarila članica organizacijskega odbora kongresa Simona Strgulc Krajšek, medtem ko je okoli nje odmeval zvok klekljev, pomešan z živahnim klepetom čipkaric.
»Klekljam že dvaindvajset let,« med spretnim obračanjem klekljev pove Martina Podobnik. Na čipkarski dogodek se je včeraj pripeljala iz Idrije, klekljanje pa je tako del njenega prostega časa že vse od otroštva. »Že zgodaj sem ugotovila, da sem nadarjena za ročna dela in tako sem že zgodaj poskusila tudi s klekljanjem,« pripoveduje Podobnikova in doda, da mora dobra čipkarica imeti malo občutka za ročna dela in smisla za ustvarjanje ter predvsem veliko potrpljenja.
