Ta teden se je okrepila tudi razprava o monetarni politiki v ZDA za prihodnje leto. Ob občutni pocenitvi nafte so se zmanjšala tudi inflacijska pričakovanja, zato je bil v sredo zelo pomemben govor predsednika ameriške centralne banke, ki je med vrsticami nakazal dinamiko višanja obrestne mere. Mimogrede, med člani sveta guvernerjev so mnenja deljena. Tako namestnik predsednika Feda še vedno zagovarja postopno višanje obrestne mere, član Feda Bullard pa javno zagovarja nekoliko previdnejšo držo pri nadaljnjem višanju in pri tem svoj pogled utemeljuje na zmanjšanih pričakovanjih glede rasti za leti 2019 in 2020. Trg je iz govora predsednika Feda razbral, da se tudi on nagiba k upočasnjeni dinamiki višanja v letu 2019, kot je bilo prvotno načrtovano. Njegove besede, da so trenutne obrestne mere tik nad tako imenovanim nevtralnim območjem, so dale krila ameriškim delnicam in obveznicam, dolar pa se je pocenil.
Sprejeti dogovor o brexitu je precej pozitivno vplival na evropske delniške trge, čeprav ta proces še ni končan. Več kot očitno pa je, da trgi želijo rešitev in končanje procesa, da se lahko znebijo bremena nepredvidljivosti.
Ne glede na dokaj nepredvidljivo okolje in ob upoštevanju nekoliko slabših napovedi za prihodnje leto podjetja pospešeno prilagajajo svoje poslovne modele. Tako je na primer ameriška multinacionalka United Technologies ta teden objavila namero, da se podjetje razdeli na tri dele, s čimer bo vsak del postal prožnejši na trgu in vsi deli bodo posamezno povečali vrednost za delničarje.
