Rusija in Ukrajina sta se znašli na robu vojne, potem ko je med njunimi ladjami nastal konflikt v Kerškem prelivu med Črnim in Azovskim morjem. V nedeljo zvečer so se slišali tudi streli, ko so ruske ladje v prelivu napadle tri ukrajinske ladje. Šest mornarjev je bilo ranjenih. Rusi so nato zajeli vse tri s posadko vred. Zaradi dogodkov so v Kijevu za 30 dni razglasili vojno stanje, ki začne veljati v sredo.
V Moskvi obtožujejo Ukrajince, da so brez dovoljenja vpluli v ruske teritorialne vode. V Kijevu obtožbe zanikajo, prav tako zavračajo, da plovba skozi preliv ni bila napovedana. Med že tako sprtima sosedama sicer že več mesecev tli konflikt zaradi Kerškega preliva. Zdaj je prišlo do zaostritve.
Preliv kot teritorialno morje?
Vojaška konfrontacija se je začela že v nedeljo dopoldne. Tri ukrajinske vojaške ladje, ki so priplule iz Odese ob Črnem morju, so hotele mimo Krima skozi Kerški preliv priti v Azovsko morje, vendar so naletele na rusko obalno stražo. Kot je mogoče videti na posnetku, se je ruska ladja Don zaletela v eno od treh ukrajinskih, da bi jo odgnala, vendar ji to ni uspelo. Rusi so potem do ponedeljka zjutraj s tovornimi ladjami zaprli Kerški preliv. V nedeljo zvečer so se poskušale tri ukrajinske ladje umakniti, a takrat so jih napadle ruske ladje.
Bistvo problema je v tem, da imajo Rusi od zasedbe Krima leta 2014 morje ob polotoku za svoje teritorialne vode. Del Rusije torej ni več samo polotok Taman na vzhodu preliva, ampak tudi polotok Kerč na Krimu na zahodu preliva, ki je širok od dve do devet milj. To pomeni, da Ukrajinci praktično ne bi več imeli dostopa do Azovskega morja, Rusi bi jim lahko preprečili plovbo do ukrajinskih pristanišč ob obali Azovskega morja, kot sta Berdjansk in Mariupol. Zelo blizu slednjega sta separatistični območji Donecka in Luganska, ki ju podpira Rusija.
Kijev tako kot zahodne države ne prizna aneksije Krima. Tako ob polotoku tudi noče spoštovati pravila 12 milj morja, sploh pa bi morali imeti najmanj pravico neškodljivega prehoda skozi preliv. Ukrajinska vlada in predsednik Petro Porošenko vidita v incidentu v Kerškem prelivu »vojaško agresijo«, zato sta parlamentu predlagala, da razglasi enomesečno vojno stanje, ta pa ga je sinoči tudi potrdil. To lahko pomeni omejitve v svobodi gibanja, večji nadzor meja in podobno. Ta predlog je presenetljiv glede na to, da vojaško stanje ni bilo razglašeno ne ob aneksiji Krima ne ob izbruhu vojne v Donbasu.
Dogovor iz leta 2003 pozabljen
Ruski predsednik Vladimir Putin še dodatno greni življenje Ukrajincem s tem, ko je čez preliv zgradil most na Krim, ki je tudi izgovor za okrepitev nadzora nad prelivom. Tako Rusi »iz varnostnih razlogov« zelo natančno pregledujejo ukrajinske ladje. Včasih pregled traja tudi po več dni, kar pomeni višje stroške plovbe. V ukrajinskih pristaniščih Berdjansk in Mariupol se je letos ladijski promet zmanjšal za 30 odstotkov. Toda tudi ukrajinske oblasti so spomladi pripeljale v Berdjansk rusko ribiško ladjo, ki naj bi lovila v ukrajinskih vodah. Že več mesecev tako na Azovskem morju poteka mala vojna, kar je samo ena od front v konfliktu sprtih sosed. Sicer sta se leta 2003 Putin in takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma dogovorila, da bosta državi skupaj nadzirali Kerški preliv in Azovsko morje. Na to so se v sedanjem konfliktu v prelivu po radijski zvezi z Rusi zaman sklicevali Ukrajinci.
