Gottfried Küssel bo čez slaba dva meseca spet na prostosti. Januarja prihodnje leto bo namreč (skupaj s priporom) v celoti odsedel zaporno kazen sedmih let in devetih mesecev. Predčasnega izpusta zaradi vzornega vedenja mu niso odobrili. Dunajsko višje deželno sodišče je ustrezno prošnjo v začetku letošnjega leta zavrnilo z utemeljitvijo, da ni mogoče računati na obsojenčevo primerno obnašanje na prostosti. Kajti Küssel je bil v 90. letih prejšnjega stoletja za podobno kaznivo dejanje že obsojen, takrat na enajst let zapora, a se je po predčasni izpustitvi po približno petih letih prestane kazni takoj spet vrnil na stara pota. Gottfried Küssel je pač, kakor je očitno menilo sodišče, nepoboljšljiv neonacist, še več, ključna oseba avstrijskega neonacističnega podzemlja.
Preiskava preiskave
Danes 60-letni Küssel je »zaslovel« že v 80. letih prejšnjega stoletja, in še preden je bil prvič obsojen, so se med mladci njegove zunajparlamentarne, ljudstvu zveste opozicije (VAPO), ki je uprizarjala vojaška urjenja po vsej Avstriji, znašli nekateri takratni in poznejši pomembni funkcionarji svobodnjaške stranke (FPÖ). Najmanj enkrat tudi Heinz-Christian Strache, njen sedanji predsednik in današnji avstrijski podkancler. Ali recimo Rene Schimanek, vodja kabineta ministra za promet in pred dvema letoma predsedniškega kandidata Norberta Hoferja. Čeprav je Küssel v zadnjega četrt stoletja polovico časa preživel za rešetkami, sta imela tako avstrijski (BVT) kot nemški (BfV) urad za zaščito ustave z njegovimi sodelavci in privrženci ves čas veliko opraviti.
BVT je tisti organ avstrijske države, ki se po definiciji ne bi smel pojavljati v časopisnih naslovih, a od letošnjega februarja iz njih pravzaprav ne izgine. Policijske preiskave, ki jo je v prostorih omenjenega urada uradno ukazal generalni sekretar notranjega ministrstva Peter Goldgruber, v resnici pa notranji minister Herbert Kickl, se od vsega začetka drži sum politično motiviranega dejanja. Kickl, do lanskih volitev generalni sekretar FPÖ in Strachejeva desna roka, naj bi pač poskušal na tak način priti do gradiva, ki ga ima urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu o neonacistični sceni v Avstriji in svobodnjaških povezavah z njo, hkrati pa onemogočiti nadaljnje zbiranje teh podatkov. Zaradi tega suma je bila na zahtevo opozicije ustanovljena tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je po nekaj tednih dela v primeru ugotovila številna protislovja, za katera za zdaj nima pojasnila.
Politične posledice
Eno od teh je, zakaj je bila izvedba preiskave ukazana enoti za ulični kriminal, torej policistom, ki so, po domače rečeno, pristojni predvsem za preprodajalce mamil, žeparje in prostitutke, ne pa denimo prvi poklicani v takšnih primerih, namreč enoti za boj proti korupciji. Morda zato, ker je vodja prve svobodnjak, vodja druge pa ne? Zakaj je pristojna državna tožilka preiskavo odobrila, čeprav ni bila utemeljena z nobenimi poprejšnjimi predhodnimi preiskavami, sum pa utemeljen zgolj z anonimko? Zakaj pravosodno ministrstvo o namerah kolegov iz notranjega ni bilo obveščeno? Kaj imajo neuspešna uradna poizvedovanja notranjega ministrstva o gradivu, ki ga ima BVT o nemškonacionalnih bratovščinah (vsi svobodnjaki so člani ene od številnih burschenschaft), opraviti s preiskavo?
In kot da te in številne druge nejasnosti še ne bi bile dovolj, je po nekaj tednih dela preiskovalne komisije zdaj prišlo na dan še, da je za njeno varnost v parlamentarnih prostorih med drugimi skrbel Thomas K., nekdanji mladec Gottfrieda Küssla in vse do današnjih dni aktiven na shodih neonacistov in sorodnih identitarcev. Varnostna služba v avstrijskem parlamentu je namreč delovno privatizirana, Thomas K. pa je do tega, da varuje poslance, ki preiskujejo, zakaj se je notranje ministrstvo spravilo nad urad, ki varuje državo pred skrajneži, prišel kot uslužbenec najetega podjetja G4S. Ali in koliko bi lahko Thomas K. dobil vpogleda v dokumente komisije, še ni jasno, gotovo pa je, da je med dosedanjimi zaslišanji marsikaj slišal.
Vse dogajanje je urad za zaščito ustave kajpak povsem ohromilo, in čeprav kancler Sebastian Kurz za notranjim ministrom Kicklom še vedno trdno stoji, postaja primer BVT prva resna obremenitev za dunajsko vladno koalicijo. Tako člani parlamentarne komisije iz kanclerjeve ljudske stranke kot tudi njeni poslanci sploh ne skrivajo nezadovoljstva nad Kicklom, pri čemer kritika posredno leti tudi na Kurza, ker naj bi ta zaradi zunanje politike in predsedovanja EU zanemaril notranjepolitične probleme.
