Da postaja morje globalni smetnjak, ni novica, saj mediji nenehno poročajo o kupih plastike, ki se združuje v otoke sredi oceanov, in drugih odpadkih, ki končajo v rekah in morjih. Je pa Interpol te dni presenetil z visokim številom kršitev, ki jih je odkril v en mesec trajajoči akciji 30 Days at Sea oziroma 30 dni na morju.
Interpol je akcijo izvedel v sodelovanju z Europolom, zahtevala pa je tudi veliko sodelovanja med posameznimi državami. Potekala je med 1. in 31. oktobrom, vanjo pa je bilo vključenih 276 okoljskih, morskih in obmejnih agencij ter policijskih in carinskih enot iz 58 držav po svetu, ki jih je vodilo 122 koordinatorjev. V njej so uporabili inovativne sodobne tehnologije, kot so satelitski posnetki (Argentina in Švedska), nadzor iz zraka (Kanada in Italija), brezpilotniki (Indonezija, Nigerija in Pakistan) in kamere za nočno snemanje, medtem ko so nekatere preventivne metode, kot je nadzorna tehnologija v Katarju in na Norveškem, kršitve preprečile.
Od olja do živalskih odpadkov
Skupaj so Interpol, Europol in državne agencije v akciji odkrili več kot 500 kršitev, med katerimi so bili zlivanje olja in metanje smeti z ladij v morje, potapljanje starih ladij na odprtem morju, preseganje dovoljenih količin škodljivih izpustov ter onesnaževanje rek in morja s kopnega. Od 5200 inšpekcij, ki so jih opravili, se je najmanj 185 preiskav končalo z aretacijami, tem pa bo sledilo tudi vlaganje obtožnic.
Interpol je izpostavil nekaj hujših primerov onesnaževanja oziroma kršitev, ki bodo epilog dobile na sodišču. Med njimi je primer iz Nemčije, kje so z ladje v morje zlili 600 litrov palmovega olja, v Gani so odkrili na stotine litrov odpadnega olja, ki so ga neznanci zmetali v morje v velikih steklenicah, na Filipinih pa so se spopadli z onesnaževanjem morja ob obali, kjer lokalni prebivalci nabirajo školjke, čisto vodo pa jim zastrupljajo živalski odpadki z okoliških farm. Oblasti so preprečile tudi okoljsko katastrofo v Albaniji, kjer so zavarovali vodo okoli potapljajoče se ladje, na kateri je bilo okoli 500 litrov olja, ter v francoskih vodah, kjer sta trčili dve ladji in so med operacijo reševanja poskrbeli za to, da se ne bi razlilo olje iz rezervoarjev.
Onesnaževanje okolja ni zločin brez žrtev
Kurativa v marsikaterem primeru ni dovolj, bo pa verjetno vsaj v primeru Interpolove akcije navedla k dodatnemu premisleku marsikaterega potencialnega onesnaževalca. »Kriminalci verjamejo, da je onesnaževanje morja zločin z nizkim tveganjem in brez pravih žrtev. To je napaka, na katero želimo opozoriti pri Interpolu s to operacijo in skupaj z našimi partnerji,« je v izjavi za javnost sporočil generalni sekretar Interpola Jürgen Stock, ki opozarja, da morsko onesnaževanje pomeni globalno nevarnost za zdravje in spodkopava trajnostni razvoj. Wil van Gemert, namestnik izvršnega direktorja Europola, je dodal, da je prav zato treba graditi močne mednarodne vezi s specializiranimi strokovnjaki, s katerimi se bomo spopadli z okoljskimi zločini in poskrbeli za »bolj zdrav in varen planet za vse«, medtem ko bodo tisti, ki bodo kršili zakone, povezane z onesnaževanjem morja, tudi ustrezno kaznovani.
Interpolova akcija, ki je pred operacijo vključevala tudi veliko predpriprav in načrtovanja, se še ni končala. 13. novembra se je namreč nadaljevala z akcijo ozaveščanja, s katero želijo javnosti pokazati, kakšen vpliv ima onesnaževanje morja na ekonomski razvoj in varnost ljudi in okolja, ter doseči globalni odziv, in sicer tako skupin kot posameznikov, ki lahko svojo podporo v boju proti kriminalu na področju onesnaževanja morja do 13. decembra izrazijo na twitterju pod #PollutionCrime in #CleanSeas.
