Kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je pogosta bolezen odraslih bolnikov po 40. letu starosti, lahko preprečimo in tudi zdravimo, so ob svetovnem dnevu bolezni, ki so ga zaznamovali v sredo, dejali v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, kjer so prepričani, da bolezni posvečamo premalo pozornosti. Zato so poudarili: Nikoli ni prezgodaj, da opravite test pljučne funkcije! In nikoli ni prepozno, da naredite korak naprej k boljšemu počutju!
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bolezen KOPB, ki se razvije zaradi vdihovanja dima, že četrti najpogostejši vzrok smrti, a žal napovedi kažejo, da se bo bolezen po tej nehvaležni lestvici še naprej vzpenjala. V našem okolju je bolezen najpogosteje posledica vdihavanja cigaretnega dima oziroma kajenja, lahko pa jo povzročijo tudi odprta kurišča in onesnaženje zraka. Odkrivajo jo pri odraslih, po 40. letu starosti. V Sloveniji naj bi s to boleznijo živelo od 50.000 do 100.000 bolnikov. Bolezen pa žal ostaja, kljub enostavni prepoznavi z merjenjem pljučne funkcije (spirometrijo), v več kot polovici primerov neodkrita.
Težka sapa
KOPB je namreč bolezen, ki se začne potiho, a napreduje počasi in predvsem vztrajno. Njene zgodnje znake, zlasti težko sapo, pa bolniki radi pripišejo kar staranju ali slabši fizični kondiciji. Za nameček pa se tudi prvi znaki pokažejo šele, ko je okvarjena že skoraj polovica pljuč.
Ker so pljuča organ, ki se ne obnavlja, je ključnega pomena zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni, ki lahko sicer vodi v hudo invalidnost in močno okrni kakovost življenja. Tudi pri nas se mora že več kot 500 bolnikov v hudi fazi bolezni zdraviti s kisikom na domu, izreden napor pa je zanje že sedenje ali hranjenje.
Najpogostnejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa (dispneja, naduha). V začetku se pojavlja predvsem med telesnim naporom in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila. Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Zato se bolniki, ki težko sapo pogosto pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, začnejo izogibati telesnim naporom in ostajajo doma, opozarjajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
Bolniki lahko največ naredijo zase, če prenehajo kaditi in ostanejo aktivni. S tem škode na pljučih sicer ne morejo popraviti, lahko pa z zdravili še naprej kakovostno živijo. Zdravila jim pomagajo širiti dihalne poti in jim s tem olajšajo dihanje, hkrati pa zmanjšajo tudi pojav poslabšanj. Zdravila za KOPB so najbolj učinkovita, če zdravljenje začnemo v zgodnji stopnji bolezni, jemati pa jih je treba vsak dan ne glede na počutje (podobno kot pri povišanem krvnem tlaku in sladkorni bolezni).
V društvu opozarjajo, da bolnikom koristi že 15 minut sprehoda na dan. Pri zdravljenju jim lahko ponudijo veliko podporo in spodbudo predvsem prijatelji in družina. av
