Poskus je prelomnica na področju tehnologije »ionskega vetra«, ki ustvarja potisk s pomočjo močnega električnega polja in nabitih ionov.
Projekt uspel s pomočjo fizike iz leta 1920
»V otroštvu sem bil velik ljubitelj Zvezdnih stez. Začel sem razmišljati, da bi letala v prihodnosti lahko letela tiho, brez premikajočih se delov in morda z modrim sijajem. A zagotovo brez propelerjev ali turbin. Zato sem začel raziskovati kateri fizikalni pojavi bi to omogočali. Tako sem naletel na koncept ionskega vetra, ki so ga prvič raziskovali leta 1920,« je povedal Steven Barrett, profesor aeronavtike na MIT in glavni avtor študije, ki je bila objavljena v reviji Nature.
»A takrat niso naredili nobenega napredka na tem področju. Ponovno so se s tem ukvarjali leta 1950, a so ugotovili, da to ne bi delovalo za letala. Kljub temu smo skupaj s študenti pet let raziskovali in pilili temeljno razumevanje, kako učinkovito zmanjšati ionske vetrove in jih optimizirati,« je še dodal.
Ključne so zračne molekule
Po žicah na robu krila teče 600 vatov električne moči pri napetosti 40.000 voltov. To sproži učinek, zaradi katerega molekule zraka v bližini žice pridobijo električni naboj. Molekule nato potujejo vzdolž električnega polja do druge žice na zadnjem delu krila. Med gibanjem nabite molekule trkajo ob nenabite in nanje prenašajo energijo. Ko z gibanjem nabitih molekul pospešene nenabite molekule konstrukcijo zapustijo skozi zadnji del, proizvedejo potisk. Rezultat je pogonski sitem, ki temelji na električnem polju in je tih.
Odkritje izziva inženirje po vsem svetu
»Morda je prehitro govoriti, a moram priznati, da je ekipa na MIT naredila nekaj, za kar smo mislili, da sploh ni mogoče. Letalski inženirji iz vsega sveta že poskušajo ugotoviti, kako uporabiti električni pogon. Ta tehnologija bi v prihodnosti lahko omogočila letenje, s posadko ali brez, ki bo bolj učinkovito in ne bo onesnaževalo zraka,« je za Guardian povedal Guy Gratton, profesor in vesoljski inženir.
K uspešnemu letu so inženirji pripomogli tudi z izdelavo tankega in lahkega letala. Ta tehta le 2,45 kilograma, a ima kljub temu 5-metrski razpon kril, visokonapetostni pretvornik in baterijski predal.
Raziskovalna skupina MIT upa, da bodo v prihodnje povečali doseg in hitrost letala, primarno s povečanjem velikosti celotnega stroja. Dolgoročno, poleti s pomočjo elektrike ponujajo možnost za zmanjšanje emisij letalske industrije.
