Med najpomembnejšimi zadolžitvami za naslednji mandat je Gabrovec izpostavil z državo povezane napredke pri financiranju slovenskega športa ter uresničitev nekaterih pomembnih zavez nacionalnega programa športa in novega zakona o športu, ki je bil sprejet šele lani. »Prav je, da zastavljeno delo končamo. Med najbolj bistvenimi problemi je financiranje športa,« je dejal. Pri tem je izpostavil delovanje Fundacije za šport (FŠO) kot eno ključnih financerk za delovanje športa v državi. Ta sredstva pridobiva iz koncesijskih dajatev na igre na srečo, ki pa se v zadnjih letih zmanjšujejo tudi zaradi interventnega ukrepa, sprejetega v času krize, s čimer se je uvedla dodatna obdavčitev iger na srečo.
Kot dodaten vir financiranja navaja povišanje omejitve donacije, namenjene iz dohodnine
Tako naj bi FŠO v prihodnjem letu razdelila 7,7 milijona evrov za namene delovanja športa, po njenih navedbah pa je sprejem dodatne obdavčitve povzročil okrog milijon in pol evrov izpada prihodkov na letni ravni. »V času gospodarske krize je bila začasno sprejeta deset odstotna obdavčitev srečk. Ta zakon se mora ukiniti ali pa moramo doseči, da se tako zbrana sredstva sistemsko preusmerijo v šport, saj ga država zbira iz tako imenovanega športnega denarja,« je opozoril Gabrovec.
Dodaten vir financiranja za šport bi po njegovem lahko bilo tudi povišanje omejitve donacije, ki jih lahko posamezniki namenijo iz dohodnine, iz sedanjih 0,5 odstotka na en odstotek in davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v šport. Pri tem Gabrovec ocenjuje, da so klubi in društva osnova slovenskega športa, nacionalne in lokalne zveze in skupnosti ter OKS pa morajo prek letnih programov športa doseči, da bodo dobili ustrezno podporo za svoje delovanje. »Doseči moramo tudi izvajanje nacionalnega programa športa v skladu z novim zakonom o športu, ki je bil v državnem zboru na žalost sprejet šele lani. Pri tem gre za več programskih točk, ki so vezane tudi na OKS. Ta ima s spremembo nove obveznosti, kot so zakonski registracija in kategorizacija športnikov, zadolžen pa je tudi za programu usposabljanja vseh skupin strokovnih kadrov v športu,« je izpostavil.
Obenem je zakon o športu pustil nekaj odprtih polj, med njimi je zdravstveno varstvo poklicnih športnikov. »Le v enem stavku je v zakonu zapisana zaveza o izvajanju preventive, zdravljenja in drugih zdravstvenih storitev za vrhunski šport,« je pojasnil.
Med vidnimi projekti izpostavil ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno ogroženih okolij
Ob tem izpostavlja, da se je v preteklih letih marsikaj uredilo in da so kljub težavam s financiranjem ostali rezultati slovenskega športa vsaj na enaki ravni kot prej, "ali pa so se v nekaterih pogledih celo izboljšali". Med najbolj vidnimi izpolnjenimi projekti v preteklem obdobju je navedel tudi ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno ogroženih okolij. »Z njo že štiri leta zelo nadarjenim športnikom, ki nimajo dovolj sredstev, omogočamo, po domače rečeno, da gredo lahko na treninge. Šport na lokalni in državni ravni pa smo prek OKS zbližali in se ne gremo več politike nasprotovanj ali primerjanja z vrhunskim športom, ampak je prišlo do z zavedanja, da gre za enotno zgodbo v slovenskem športu,« je dodal Gabrovec.
Nekdanji dolgoletni predsednik Judo zveze Slovenije (JZS) je šele drugi predsednik OKS po Janezu Kocijančiču, ki je slovenski šport vodil vse od osamosvojitve. Na položaju ga je nasledil 16. decembra 2014. Tudi takrat ga je predlagala JZS, na volitvah pa je premagal ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in srebrnega olimpijca iz Atlante 1996 Andraža Vehovarja.
