V upravnem odboru Nissana, ki se bo sestal v četrtek, bodo zahtevali njegov odstop. V japonskem koncernu pravijo, da Ghosn ni samo »vrsto let prijavljal nižje prihodke, kot jih je imel v resnici«, ampak je tudi »uporabljal sredstva in lastnino podjetja za osebno korist«. V resnici je njegova aretacija posledica večmesečne interne preiskave v Nissanu. Sprožili so jo potem, ko so odkrili, da je Ghosn uporabljal denar koncerna za osebne potrebe. Nissanova interna preiskava pa je tudi pokazala na velik razkorak med prikazanimi in dejanskimi zaslužki Carlosa Ghosna. Vendar mu Nissan tudi veliko dolguje. Med drugim je Brazilec leta 1999 japonskega proizvajalca avtomobilov rešil pred stečajem. Tako bi Nissanovo notranjo preiskavo in Ghosnovo aretacijo lahko primerjali z Brutovo nehvaležnostjo do Cezarja.
Slaba novica za Renault
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po Ghosnovi aretaciji zagotovil, da bo francoska država, ki ima v Renaultu 15,01 odstotka delnic, »zelo pozorna na stabilnost« tega francoskega proizvajalca avtomobilov in prihodnost njegovega partnerstva z Nissanom. Sicer je na pariški borzi vrednost Renaultove delnice samo v ponedeljek dopoldne padla za 13 odstotkov, s čimer je francoski gigant, ki ima veliko tovarno tudi v Novem mestu, izgubil več kot milijardo evrov.
Če se Ghosnu ne bo uspelo obdržati na čelu Renaulta in Nissana, bi znalo biti pod vprašajem tudi njuno dolgoročno sodelovanje, ki je bilo doslej stabilno predvsem zato, ker je imel roko nad njim karizmatični Ghosn. Oslabitev tega partnerstva bi bila hud udarec predvsem za Renault, ki je veliko šibkejši in se v proizvodnji avtomobilov vse bolj opira na Nissanove platforme. Negotova je tudi Renaultova prihodnost pri izdelavi električnih in avtonomnih vozil. Trenutno ima sicer Renault 43 odstotkov delnic Nissana, ta pa 15 odstotkov delnic Renaulta, za stotinko odstotka manj kot francoska država.
Brazilec libanonskega rodu
Ghosn se je rodil leta 1954 v Braziliji, po rodu je Libanonec, svojo kariero pa je gradil predvsem v Franciji, najprej kot eden od direktorjev pri Michelinu, od leta 1996 pa pri Renaultu, ki mu je s prestrukturiranjem omogočil poslovanje z dobičkom. Leta 1999 se je preselil na Japonsko in postal glavni arhitekt združevanja med Nissanom in Renaultom, s čimer je Nissan rešil pred stečajem. Zaradi tega je postal na Japonskem idol, celo eden junakov mange, japonskega stripa. Dolgo je bil eden najbolje plačanih direktorjev na Japonskem, saj je dobil okoli 10 milijonov evrov na leto. Od leta 2005 je glavni direktor Renault-Nissana.
