Evropska komisija vsako jesen organizira evropski teden MSP (letos poteka od 19. do 23. novembra), vseevropsko kampanjo, ki podjetnikom ponuja informacije o razpoložljivi podpori in spodbuja ljudi k ustanavljanju lastnih podjetij. Po merilih za razvrščanje podjetij sodijo med MSP tista, ki izpolnjujejo dva od naslednjih pogojev: imeti morajo manj kot 250 zaposlenih, čisti prihodki od prodaje ne smejo presegati 50 milijonov evrov, vrednost aktive ne sme presegati 43 milijonov evrov.
Slovenski MSP so lani ustvarili 68 odstotkov prihodkov, 65 odstotkov dodane vrednosti in zaposlovali skoraj tri četrtine ljudi (73 odstotkov). Pomembni so zlasti v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, nekoliko manj v industriji. V gradbeništvu ustvarijo MSP tudi vrednostno največji delež. Lani so MSP v dejavnosti gradnja inženirskih objektov ustvarili več kot 70 odstotkov dodane vrednosti in skoraj 65 odstotkov prihodkov ter zaposlovali skoraj tri četrtine ljudi.
MSP so pomembni tudi v dejavnosti trgovina, izjema je le dejavnost trgovina na drobno, kjer vrednostno ustvarijo večje deleže veliki trgovci. Podjetja v storitvenih dejavnostih so zelo raznovrstna. V dejavnosti poslovanje z nepremičninami ter v dejavnosti popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo v Sloveniji denimo sploh ni velikih podjetij. MSP v storitvenih dejavnostih zaposlujejo nekaj več kot 80 odstotkov ljudi in ustvarijo tudi toliko prihodka ter skoraj 73 odstotkov dodane vrednosti.
Med izvozniki so MSP v letu 2017 po začasnih podatkih ustvarili 43,3 odstotka izvoza, med uvozniki pa so uvozili malo več kot polovico (56,4 odstotka) vsega uvoza. Slovenski MSP izvažajo v glavnem na bližnje trge. V letu 2017 so v sosednje države in v države na območju nekdanje Jugoslavije izvozili skoraj za šest milijard evrov, kar je bilo malo manj kot polovica vsega izvoza MSP. rš
