O raku trebušne slinavke ali pankreasu, ki ima eno največjih stopenj umrljivosti, v širši javnosti zelo malo govorimo in ga posledično tudi (pre)pozno odkrivamo, je ob včerajšnjem svetovnem dnevu pankreasa opozorila Maja Južnič Sotlar, podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija. Poudarila je, da imajo možnost za daljše preživetje le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še mogoča operacija in je bolezen omejena le na organ. Teh je zdaj na leto le okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka. Zato so v teh dneh kot enega glavnih ciljev skupne kampanje, ki jo izvajajo številna društva bolnikov z rakom po vsem svetu, med njimi tudi Združenje EuropaColon Slovenija, to zastopa bolnike z rakom prebavil, oblikovali poziv, da tudi ob nejasnih simptomih ne čakamo in se takoj odpravimo k zdravniku.
»Nejasni simptomi, ki jih zlasti v začetnih stadijih ljudje pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo zadostne pozornosti, se kažejo kot nenadno slabo počutje, ki traja dlje časa, izrazito temen urin in svetlo, skoraj sivo blato, naglo nenamerno in občutno izgubljanje teže, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali na sredini hrbta. Prav slednje marsikoga zapelje in išče vzrok težav v slabi vzmetnici ali zaradi telovadbe pretegnjenih mišicah ter jih rešuje pri ortopedu, med čakanjem na pregled pa si pomaga z vse večjimi količinami sredstev proti bolečinam,« opozarja Južnič-Sotlarjeva. Pravi, da ni redko, da bolezen odkrije naključno prav ortoped po slikanju hrbtenice s CT.
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom.
V letu 2015 je za rakom trebušne slinavke pri nas zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let, niza Južnič-Sotlarjeva črno statistiko raka, pri katerem bolniki v povprečju živijo le 4,6 meseca po diagnozi. »In ta statistika se v zadnjih štirih desetletjih v nasprotju z vsemi drugimi raki ni izboljšala niti za kanec,« opozarja Južnič-Sotlarjeva, ki meni, da je skrajni čas, da z boljšo in zgodnejšo prepoznavo čim prej izboljšamo tudi statistiko tega raka. av
