Danes ob dveh popoldne so bili vsi ministri spet na Downing Streetu 10, uradnem sedežu britanskih premierjev. Potem se ni več kot pet ur pred vrati prikazal niti eden. Malo po sedmi uri zvečer so začeli napovedovati, da bo pred mikrofone stopila premierka Theresa May in sporočila, kaj se je dogajalo za slavnimi črnimi vrati. In malo pred njenim prihodom je prišlo sporočilo, da je vlada soglasno sprejela osnutek brexitskega sporazuma, ki ga je Mayeva »prodajala« kot edini možni brexitski sporazum. Svoje ministre, edine Britance, ki so doslej imeli priložnost videti ta 500-stranski dokument, naj bi prepričala s tem, da sta edini alternativi njenemu sporazumu odhod iz EU brez sporazuma, kar bi prineslo kaos, ali pa slovo od brexita.
Peturni prepir
Mayeva je po seji vlade v zelo kratki izjavi pred vhodom na Downing Street 10 dejala, da je bila razprava »dolga, podrobna in strastna«. Z drugimi besedami: na seji so se zelo veliko prepirali o različnih delih predlaganega sporazuma, ki je na britanski strani v veliki meri njena osebna stvaritev. Trdila je, da so na koncu ministri soglasno sprejeli osnutek sporazuma in da je to odločilni korak pri napredovanju brexita, ki bo v prihodnjih dneh omogočil »finaliziranje sporazuma«. To je bilo skoraj vse. Jutri naj bi Mayeva kaj več povedala v parlamentu, katerega poslanci so pred današnjo maratonsko vladno sejo slišali samo drobtinice iz zajetnega osnutka brexitskega sporazuma.
Viharno tudi v parlamentu
»Prepričana sem, da smo se s tem osnutkom sporazuma približali uresničitvi tega, za kar so glasovali Britanci na referendumu. Povrnili si bomo nadzor nad našimi mejami, našimi zakoni in našim denarjem. Zapustili bomo skupno ribolovno politiko, skupno kmetijsko politiko in zaščitili delovna mesta, varnost in integriteto Združenega kraljestva,« je še pred vladno sejo poslancem dejala Mayeva.
V parlamentu, ki bo imel zadnjo besedo o brexitskem sporazumu, če bodo vse glasnejše zahteve po novem referendumu ostale neuslišane, je že osnutek sporazuma sprožil viharno razpravo. Predsednik zbornice je moral vedno znova miriti poslance vladajočih konservativcev pa tudi opozicije. Med Mayevo in vodjo laburistov Jeremyjem Corbynom se je vnel srdit besedni dvoboj, v katerem je Corbyn premierki očital, da je s predlaganim sporazumom kršila celo lastne meje, preko katerih naj ne bi šla. »Ta osnutek ne prinaša trdnega ekonomskega sporazuma, ki bi ščitil delovna mesta in industrijo,« ji je dejal Corbyn. Premierka mu je vrnila z vprašanjem, ali je politika njegove stranke nespoštovanje demokratične volje ljudstva. Odgovoril ji je, da laburisti spoštujejo izid referenduma, ne pa njenih kaotičnih brexitskih pogajanj. Corbyn misli, da bi bila Britanija po tem osnutku napol v in napol zunaj Evropske unije brez kakršnih koli možnosti soodločanja.
Britanija kot sužnja EU?
Najbolj je do osnutka brexitskega sporazuma kritično evroskeptično desno krilo premierkine konservativne stranke. Nekdanji zunanji minister Boris Johnson je dejal, da je to, kar Mayeva ponuja, »najslabše od slabega«. Jacob Rees-Mogg je bil še ostrejši: »Ni sklenila ravno sporazuma, ampak predajo Bruslju, saj je sprejela vse, kar je hotel. Prej kot vazalna država bi postali suženjska država EU.« Najostrejši kritik pa je bil evrofobni evroposlanec stranke UKIP in nekdanji vodja te stranke Nigel Farage, ki je Mayevo razglasil ne samo za najslabšo, ampak tudi najmanj pošteno osebo za krmilom britanske vlade v zgodovini, ki bi se je morali znebiti.
