Mladi madžarski scenarist in režiser László Nemes je svoj prvenec, Savlov sin, posnel pred tremi leti in z njim nemudoma prebudil veliko zanimanje. Nekateri kritiki so celo trdili, da je film, postavljen v nemško koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, na novo določil »žanr filmov o holokavstu«. Čeprav je film v Sloveniji občinstvo navdušil, v tujini ni bilo vedno tako: Nemesa so priznani kritiki večkrat obtožili eksploatacije zgodovinske tragedije za to, da bi ustvaril napeto filmsko doživetje. Znova je občinstvo razcepil tudi s filmom Zaton. Leta 1913 v Budimpešti hči premožnih klobučarjev išče svojega brata, v ozadju pa grozi nasilje, povezano tudi z razpadom avstro-ogrske monarhije. Nemes ga je premierno predstavil septembra v Benetkah, zdaj pa ga lahko vidimo na Liffu.
László Nemes: Danes je v filmih trend, da občinstvo pomirjaš, mu prepustiš nadzor, da je lahko od filma odmaknjeno. Kaj pa če mu vzamem odmaknjenost, nadzor in svobodo? (Foto: Ildi Hermann)
Kaj vas je od koncentracijskega taborišča v Auschwitzu med drugo svetovno vojno privedlo v Budimpešto na začetku stoletja?
Darko Štante je pred filmsko režijo študiral socialno delo. Po tako pridobljenih izkušnjah je pozneje posnel film Posledice, ki se dogaja v vzgojnem...