50.000–70.000 različnih rastlin po ocenah Mednarodne unije za ohranjanje narave (IUCN) v medicinske in aromatične namene uporablja industrija.
35 odstotkov skupne globalne proizvodnje hrane predstavljajo pridelki, ki jih delno oprašujejo živali.
200 milijonov ljudi je odvisnih od koralnih grebenov, ki jih ščitijo pred nevihtnimi udarci in valovi.
110 trilijonov evrov znaša ocenjena vrednost svežega zraka, čiste vode, hrane, energije, zdravil in drugih storitev, ki jih sicer človeštvu narava daje brezplačno.
Marco Lambertini, generalni direktor WWF International: »Vrsta za vrsto, centimeter za centimetrom se zmanjšuje število vrst v naši divjini, kar je znak neverjetnega vpliva in pritiska, ki ga izvajamo na naš planet. Tisto, kar nas resnično definira in vzdržuje – naša narava in biodiverziteta – počasi umira.«
Manj kot 5 odstotkov živali v regiji, v katero spada tudi Slovenija, je divjih oziroma prosto živečih. Skoraj 96 odstotkov živih bitij predstavljamo ljudje in domače živali, večinoma vzrejene za prehrano ljudi.
75 odstotkov zemeljske površine že občuti človeški vpliv. 60 odstotkov manj je danes v povprečju na svetu rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev kot pred 40 leti.
