Ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne se je danes dopoldne na slovesnosti v Parizu pred Slavolokom zmage zbralo okoli 70 voditeljev držav in vlad, prišel je tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovesnost se je točno ob enajstih, ob uri, ko je pred sto leti začelo veljati premirje, začela z zvonjenjem vseh cerkva po Franciji. Nato so pred slavolokom dijaki brali pisma francoskih, britanskih in nemških vojakov iz vojne, ki je po bolj zadržanih ocenah vzela sedemnajst milijonov življenj.
Glavni govornik je bil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je kot voditelj zahodnega sveta (Theresa May sploh ni prišla v Pariz, Angela Merkel je oslabljena, Donald Trump je ameriški izolacionist) nastopil proti pojavljanju zlih duhov preteklosti, pri čemer je mislil na nacionalizem. »Domoljubje je pravo nasprotje nacionalizma,« je dejal in dodal, da so se francoski vojaki bojevali za »univerzalne vrednote«. Predvsem na predsednika Združenih držav Amerike, ki so v treh vojnah 20. stoletja reševale Evropo (tretjič v Bosni leta 1995), pa so letele naslednje besede: »Če rečemo, da so pomembni naši interesi, ne pa drugi, s tem izbrišemo tisto, kar je za neki narod najdragocenejše in kar tvori njegovo veličino: moralne vrednote.« Macron se je v nasprotju z nacionalizmom, zapiranjem meja, nasiljem in poskusi prevlade drugega zavzel za dialog in mednarodno sodelovanje, ki pa jima čedalje več držav obrača hrbet, tudi ZDA. Poudaril je pomen francosko-nemškega prijateljstva, Evropske unije in Združenih narodov. Opozoril je tudi, da je v prvi svetovni vojni umrlo deset milijonov vojakov, in izrazil željo, da to »bratstvo 11. novembra ne bi trajalo samo en dan«.
Forum miru brez voditelja ZDA
Po kosilu v Elizejski palači je potekal forum miru, na katerem Trump – v nasprotju z denimo ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom – ni več sodeloval. Odprla ga je nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v govoru tudi posvarila pred vse bolj razširjenim nacionalističnim fanatizmom. Strašno prelivanje krvi med prvo svetovno vojno je po njenih besedah pokazalo, kam lahko vodita samovoljnost in aroganca vojske. Tako je zelo zaskrbljena zaradi sedanjih poslabšanih odnosov med državami. »Vse bolj so postavljeni pod vprašaj mednarodno sodelovanje, iskanje kompromisov, celo evropski mir,« se je pritoževala Merklova, ki kmalu ne bo več vodila krščanskih demokratov, največje stranke v Nemčiji. Zavzela se je za iskanje politične rešitve za Sirijo in za premirje v Jemnu. Tudi ona je podprla delovanje ZN in se zavzela za ohranitev mednarodnih pravil, ki jih je lahko porušiti, a težko oblikovati. Spet je šlo za kritiko Trumpa, ki postavlja pod vprašaj mednarodne dogovore in stavi na ameriško soliranje.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je na forumu miru opozoril, da je sedanja situacija v marsičem podobna tisti, ki je iz prve svetovne vojne vodila v 30. leta 20. stoletja, ko je bil v vzponu nacizem.
