»Ni v demokratičnem interesu, da le ena stranka, četudi je največja, dobi predsednika komisije, Evropskega sveta in parlamenta, torej vse ključne položaje,« je nekdanji liberalni premier povedal v intervjuju pred današnjim obiskom na Dunaju. Tako se Cerar ne strinja s sistemom vodilnih kandidatov za Evropske volitve, ki jih sicer promovira predvsem EPP, ki danes pričenja kongres v Helsinkih. Kot je pojasnil, tak sistem sicer omogoča približevanje evropske strankarske politike državljanom, a gre hkrati tudi »navzkriž s pravnim sistemom oziroma procesom določanja predsednika komisije, v katerega so vpletene inštitucije«.
Pri avtomatični vpeljavi sistema t. i. spitzenkandidatov bi Evropska komisija po besedah ministra ponovno dobila izreden politični karakter, kar je bilo razvidno že iz zadnjega mandata. Pri tem je po pisanju APA namignil na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki mu Slovenija očita, da namenoma ni upošteval ocene pravne službe komisije glede mejnega spora s Hrvaško, da bi tako podprl strankarsko sorodno konservativno hrvaško vlado.
Cerar je sicer v intervjuju ponovil stališče Ljubljane glede arbitražne razsodbe, ki jo namerava uveljaviti. Dodal pa je, da bo tudi Hrvaška verjetno s časom uvidela, da je treba razsodbo uveljaviti. Glede evropske politike je dodal, da je v interesu Slovenije močna in neodvisna komisija, ki je na prvem mestu varuhinja pogodb. Po njegovi oceni je treba vzpostaviti ravnovesje med evropskimi inštitucijami.
Tudi LMŠ se bo pridružila stranki Alde
Izrazil je veselje, da se evropska liberalna družina Alde povezuje s stranko Naprej francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Cerarjeva SMC je sicer že del Alde, evropski liberalni družini pa se bo na kongresu v Madridu, ki se začenja v četrtek, pridružila tudi LMŠ predsednika vlade Marjana Šarca. V Evropskem parlamentu je Alde tretja najmočnejša politična skupina. Cerar je v intervjuju spregovoril še o slovenski kritiki nadzora na avstrijski meji. »V Sloveniji smo mnenja, da trenutne razmere ne utemeljujejo posega v temeljna načela schengenskega sistema, saj je število nezakonitih prestopov na slovensko-avstrijski meji na zelo nizki ravni, kot tudi število vrnjenih oseb iz Avstrije,« je povedal zunanji minister.
Slovenija tako vidi v Češki in Slovaški morebitne zaveznike, s katerimi bi si želela v t. i. skupini Austerlitz (Češka, Slovaška, Avstrija) bolje sodelovati. Tako Češka in Slovenija ter verjetno tudi Slovaška bi poudarile nujnost, da se odpravi nadzor na notranji meji, je povedal minister. Dodal je, da imajo omenjene države tudi potencial pri premostitvi razdeljevanja Evropske unije na vzhod in zahod. V času avstrijskega predsedovanja EU si minister želi napredka na področju celostne migracijske politike, kot je varovanje zunanjih meja EU in okrepitev zunanjepolitičnih dejavnosti, ki pa naj bodo v skladu s solidarnostjo in odgovornostjo.
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar bo danes na delovnem obisku v Avstriji. Gre za prvi obisk Cerarja kot zunanjega ministra v kakšni od sosednjih držav Slovenije. Poleg z gostiteljico, avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl se bo na Dunaju ločeno srečal tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko.
