»Vnesi svojo mesečno neto plačo in se zjoči,« se glasi stavek na spletni strani Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan. Kdor v prazno okence vnese svojo mesečno neto plačo, izve, koliko je trenutno v ponudbi stanovanj na spletni strani nepremicnine.net, ki bi jih s svojo plačo lahko kupil ali najel ter kako velika so povprečno ta stanovanja. Spletni izračun možnosti nakupa ali najema je le eden od rezultatov nedavne raziskave, s katero njeni avtorji v ospredje postavljajo (ne)dostopnost stanovanj v Ljubljani.
Raziskavo o stanovanjski problematiki v mestu so na Inštitutu za študije stanovanj in prostora skupaj s Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za politike prostora pripravili letos poleti. Na podlagi raziskave so avtorji pripravili tudi poročilo Stanovanje - sanje? Stanovanjska problematika v Mestni občini Ljubljana, ki na enem mestu razkriva različne vzroke, zakaj je rešitev stanovanjskega problema v prestolnici vse težja. »Dostop do stanovanj je v veliki meri prepuščen vsakemu zasebnemu gospodinjstvu, ki se mora samo soočiti z nekakovostno in omejeno ponudbo najemnih stanovanj, zelo dragimi lastniškimi stanovanji in majhno ponudbo javnih najemnih stanovanj,« navajajo avtorji poročila, ki občinsko in državno oblast pozivajo k bolj aktivnemu reševanju stanja.
Ljubljančani imajo manj prostora
Sodeč po podatkih raziskave, pri kateri so se avtorji med drugim oprli na rezultate ankete, v kateri je sodelovalo okoli 900 Ljubljančanov, in na dostopne statistične podatke, se stanovanjski fond stara in je že precej dotrajan. Od 126.000 stanovanj jih je bilo namreč zgolj 21.000 zgrajenih po letu 1991. Prav tako je stanovanj premalo, saj v povprečju v enem stanovanju biva več kot eno gospodinjstvo. »Povprečna velikost naseljenega stanovanja v Ljubljani je za 13 kvadratnih metrov nižja od slovenskega povprečja, ki že tako močno zaostaja za evropskim povprečjem,« poudarjajo avtorji raziskave.
Kljub temu, da je dobršen del stanovanj dotrajan, pa cene stanovanj hitro rastejo, čemur pa ne sledi rast plač. »Leta 2014 bi bilo za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje potrebnih 84 mesečnih plač, leta 2017 pa 101 mesečna plača,« je ponazorila Špela Perner. Vse dražji postaja tudi najem stanovanja, saj se je glede na rezultate raziskave kar 40 odstotkom najemnikom najemnina v zadnjih treh letih povišala. Ob tem so avtorji v poročilu še poudarili, da glede na te podatke ni presenetljivo, da je kar 97 odstotkov anketirancev kot glavni razlog za nerešen stanovanjski problem izpostavilo prav previsoke cene, 73 odstotkov sodelujočih v anketi pa je stanovanjske razmere v Ljubljani ocenilo kot slabe.
Stanovanj premalo, novogradnje luksuzne
Med letoma 2008 in 2017 se je število prebivalcev v Ljubljani povečalo za 15.500, medtem ko se je število stanovanj povečalo za 3300, navajajo v poročilu. »Gradnja stanovanj tako zaostaja, kar se gradi, pa tudi ne odraža potreb prebivalcev, saj se večinoma gradijo bolj luksuzna večja stanovanja, ki so za večino nedostopna,« je pojasnil Uroš Mikanovič in poudaril, da primanjkuje tudi neprofitnih stanovanj. Avtorji raziskave so ob tem sicer dodali, »da ljubljanska mestna občina stanovanjskemu področju nameni precej več sredstev kot ostale občine, a še vedno premalo.« Poročilo Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo, ki so ga leta 2016 pripravili na ljubljanski filozofski fakulteti, namreč navaja, da bo z zdajšnjo dinamiko gradnje do leta 2025 v prestolnici primanjkovalo 16.000 stanovanj.
V želji, da bi ublažili stanovanjsko problematiko, so avtorji raziskave pripravili tudi nekaj ukrepov, ki jih predlagajo državi in občini. Med drugim mestno oblast pozivajo, naj od države zahteva, da se ta posveti stanovanjski politiki ter uredi stabilen in dovolj visok vir financiranja, prav tako apelirajo na občino, naj več denarja nameni za gradnjo javnih najemnih stanovanj in naj uresniči pilotni projekt stanovanjske zadruge, enega od učinkovitih ukrepov pa avtorji raziskave vidijo tudi v strožjem omejevanju kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom.
