Ljubljana je kljub napredku na številnih področjih še vedno mesto, ki se sooča s številnimi težavami. Tudi zato se na Mercerjevi lestvici, ki meri kakovost življenja, pri tem pa upošteva štirideset različnih meril, med katerimi so tudi dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, varnost, izobraževalni sistem ter stanovanjska in okoljska politika, ne uspe prebiti niti v petdeseterico najboljših mest. Letos se je Ljubljana uvrstila na 75. mesto in le za mesto napredovala v primerjavi z letom poprej. Zoran Janković je sicer pred lokalnimi volitvami leta 2010 napovedal, da se bodo v naslednjih štirih letih na Mercerjevi lestvici povzpeli med najboljših deset mest na svetu.
Pred današnjim predvolilnim soočenjem med Zoranom Jankovićem in Anžetom Logarjem v Lutkovnem gledališču smo izbrali nekaj področij, na katerih občino čaka še precej dela, in dodali naše predloge, kako bi lahko razmere izboljšali.
MOTORNI PROMET
Potem ko je občina za promet zaprla velik del mestnega središča, je čas, da se resno sooči z osebnim motornim prometom v mestu. Eden bolj učinkovitih prijemov, ki se je izkazal kot uspešen v več mestih, je restriktivna parkirna politika. Ljubljana je na tem področju v zadnjih letih dostikrat delala v nasprotni smeri: dovolila je razmah »začasnih« makadamskih parkirišč, ukinjala je sicer parkirne prostore na trgih in ulicah, a jih je povsem nadomestila s parkirnimi prostori pod zemljo, sili s kontroverznim projektom gradnje nove garažne hiše pod tržnico, s parkirnimi normativi je spodbujala ureditev prevelikega števila parkirnih prostorov v stanovanjskih soseskah ... Na tem področju zato predlagamo:
• izdelavo podrobne ocene števila parkirnih prostorov v mestu s projekcijo o številu parkirnih prostorov pri že odobrenih projektih,
• načrt zmanjševanja števila parkirnih prostorov,
• podražitev parkirnin, še posebno ob cestišču,
• uvedbo rezerviranih parkirnih prostorov za stanovalce s parkirnimi dovolilnicami,
• na račun ukinjenih parkirnih prostorov širitev površin za kolesarje in pešce, na račun dražje parkirnine pa pocenitev LPP ali financiranje kakšnega projekta na področju trajnostne mobilnosti,
• odpravo ozkih grl na cestnem omrežju, recimo šmartinskega podvoza,
• boljšo cestno povezavo z BTC ter boljšo povezavo Šiške in Bežigrada,
• pametno upravljanje semaforjev z uvedbo senzorjev.
TRAJNOSTNA MOBILNOST
Javni potniški promet, upoštevajoč število potnikov, predvsem pa potovanj, kar je precej bolj merodajen podatek, zadnja leta stagnira. Čeprav se je LPP moderniziral, še vedno izgublja v tekmi z avtomobili, saj je na večini relacij počasnejši. Železniški potniški promet znotraj mesta je medtem zanemarljiv, čeprav je njegov potencial ogromen. Idej, kako spodbuditi javni potniški promet, kolesarjenje in hojo ne manjka.
• Avtobusom zagotoviti ločene pasove in prednost v križiščih, povečati njihovo frekvenco v konicah,
• bolje je imeti manj prog, ki so bolje povezane in hitrejše,
• povezava z železniškim potniškim prometom bi morala biti v naslednjih letih absolutna prioriteta,
• več dreves za senco in prijeten sprehod ter več pitnikov in klopi za počitek,
• tudi zunaj mestnega središča bi marsikdo pešačil, če bi uredili pločnike,
• varovane garažne hiše za kolesa s servisom za popravilo koles,
• več stojal za kolesa,
• bolje označene in po možnosti širše kolesarske steze brez robnikov, spustov in nepotrebnih ovinkov,
• zeleni val na semaforjih za kolesarje na določenih odsekih.
STANOVANJA
Cene stanovanj v Ljubljani so ob visoki gospodarski rasti začele strahovito rasti, kar je posledica tudi povsem zamrle stanovanjske gradnje med krizo. Kot da to ne bi bilo dovolj, je zaradi oddaje stanovanj turistom na voljo vse manj najemniških stanovanj. Dolgoročno mora biti razvoj usmerjen v gradnjo javnih najemnih stanovanj, saj bodo sicer mlajše generacije vse težje prihajale do stanovanj. Čeprav bi na tem področju morala ključno vlogo odigrati država, ima tudi občina na voljo več ukrepov, ki bi lahko izboljšali razmere na trgu.
• Stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo občina ne bi smela prodajati, ampak bi morala na njih v povezavi s svojim ali republiškim skladom graditi najemna stanovanja,
• občina ima možnost dokapitalizacije svojega sklada tako s finančnim vložkom kot z zemljiščem,
• po vzoru Dunaja bi lahko gradili najemna stanovanja tudi z zasebnimi partnerji,
• graditi bi morali zaokrožene soseske, ne pa spalnih naselij na obrobju mesta.
RAZVOJ MESTA
V prihodnjih letih bo ključnega pomena predvsem urejanje širšega območja ljubljanske železniške in avtobusne postaje. Danes je to območje kljub bližini mestnega središča eno bolj degradiranih v mestu, tu so se namnožila improvizirana parkirišča, avtobusna in železniška postaja pa sta za mesto prava sramota. Nesprejemljivo je, da se je občina s stanovalci ob Plečnikovem stadionu zapletla v desetletni spor, medtem pa spomenik nezadržno propada. Podobni zapleti spremljajo tudi projekt gradnje garažne hiše pod tržnico. Občina bi morala te zgodbe prekiniti.
• Prekiniti pogodbo za prenovo Plečnikovega stadiona in z obstoječimi ali drugimi partnerji projekt zastaviti tako, da bo sprejemljiv tudi za okoliške prebivalce,
• načrtovano garažno hišo pod tržnico bi lahko zmanjšali oziroma v podzemnem delu uredili zgolj servisne prostore,
• brez sodelovanja Slovenskih železnic je projekt potniškega centra neizvedljiv, občina bi si morala predvsem prizadevati, da tu ne bo urejenih veliko parkirnih prostorov.
ZDRAVSTVO
V Ljubljani je dostopnost do osnovnega zdravstva tudi v primerjavi z drugimi občinami slaba. V posebej težkem položaju so mladi, ki po študiju ostanejo v Ljubljani in si morajo tu izbrati osebnega zdravnika, zobozdravnika ali ginekologinjo, saj malo zdravnikov sprejema nove paciente. Problem je le še zaostrila vlada Mira Cerarja, ki je po pogajanjih z zdravniki znižala mejo obremenjenosti, pri kateri lahko ti začnejo odklanjati nove paciente. A tudi občina bi lahko na tem področju naredila več.
• Občina bi lahko razpisala dodatne koncesije,
• v dogovoru z Zdravstvenim domom Ljubljana bi poskrbela, da zdravniki razen v izjemnih primerih nehajo zavračati nove paciente,
• po vzoru drugih občin bi lahko financirala odprtje dodatnih ambulant.
